V času državnih praznikov se za trenutek ustavi tudi slovensko gospodarstvo. In najpomembnejša vprašanja, ki se nam porajajo v tem času, so ponavadi povezana z vprašanjem, kaj to pomeni za državno blagajno? Bolj pomembno vprašanje pa je, kaj to pomeni posamezniku? Nekatera podjetja pa so vedno izjeme, saj delajo čisto do zadnjega. Žal se ne zavedamo, da so na ta račun zaposleni, medtem ko mi uživamo, prikrajšani za njihovo privatno življenje. Ko se mi družimo z ljubljenimi, se oni ne morejo. Zdi se mi prav, da si tudi oni oddahnejo. Vsi si mislimo, da imajo čas, ko imajo tudi oni dopust. Ampak, ali ni čar ravno v tem, da imaš dopust tako kot ostali? Nekaj dnevni dopust človeku ne koristi ravno veliko. Si oddahneš, ampak še vedno premlevaš o delu in ali si  res vse naredil pred dopustom? In dopust je mimo, ko se ravno začneš odklapljati. Vedno ga zmanjka. Vsaj meni.

Četrtek, 31. 10. je dan reformacije. Praznik, prost dela. Slovenci na ta dan obeležimo prvi zapis svojega slovenskega jezika, za katerega je zaslužen protestantski duhovnik Primož Trubar . Za nas Slovence, ki smo majhen narod, je zelo pomembno, da smo dobili prve knjige zapisane  v lastnem jeziku. To so res pomembni trenutki.   To pomembnost si, kot goreča navdušenka nad podjetništvom,  razlagam približno na način, ki je pomemben nam mladim, ko nam pomembni podjetniki odprejo vrata svojega podjetja in nam pokažejo ozadje podjetja in dela v podjetništvu. Če jemo dobro sladico, nas namreč vedno zanima tudi njen recept. Od uspešnih podjetnikov želimo izvedeti, kateri recept so uporabili za svoj uspeh in kakšno popotnico želijo podati nam mladim? Vsi poznamo star rek, da se učimo skozi celo življenje. A, ko smo mladi nam gre vse hitreje od rok, seveda pod pogojem, da imamo voljo in željo sprejeti znanje in izkušnje, ki nam jih ponujajo. Opazila sem, da tisti dijaki, v osnovnih kot na srednji šolah, ki imamo v učnem programu tudi podjetništvo, zelo cenimo obiske podjetnikov, ker to v nas vzbudi še dodaten tek po podjetništvu.

Na moji šoli je bil lansko šolsko leto prvič organiziran Podjetniški teden. Zanimivo se mi je zdelo, ko sem brala razpored dijakov. Bili smo združeni v enem velikem loncu od 2. do 4. letnika po priimkih. Prva misel, ko sem gledala seznam je bila: »To bo nemogoče! Med seboj na šoli se ne družimo, poznamo pa se le redki izmed nas.« Ampak tega občutka sem se kaj hitro otresla, saj je bilo super. Inovativnost, kreativnost, ideje, in učilnica je kar pokala po šivih od silnega brainstorminga. V skupini nas je bilo po 4-5 dijakov. In znotraj teh skupin je bil potreben izbor ene ideje. Ideja skupine je bila, da bi na strehi šole postavili sončne celice. S skupino se nam je uspelo prebiti do finala. Ker ta ideja ni bila izvedljiva, saj so ravno v tistem času prenavljali streho šole, se nam ni uspelo prebiti višje. Še vedno pa sem na našo uvrstitev ponosna, saj smo se uvrstili bolje kot večina. Prvi učna ura podjetništva: Uči se na svojih napakah. Se že veselim letošnjega podjetniškega tedna, da vidim, kako bom popravila svoje?