Kolesarjenje v Červarju je letos, poleg kopanja ob koncu oktobra, eno izmed najlepših doživetij tukaj. Ozračje je tako kot voda, še vedno dovolj toplo, da posedam na plaži in sem in tja zaplavam v jesenskem morju. Nisem še doživela, da bi bilo med krompirjevimi ali zimskimi počitnicami v Červarju tako toplo, da bi se lahko kopala. Kopalke sem seveda pustila doma. To se mi po letošnji izkušnji ne bo več zgodilo, pa naj bom na morju ob kateremkoli letnem času. Od zdaj naprej bodo kopalke vedno romale z mano. Tako kot v podjetništvu tudi na morju ne veš, kakšne »vremenske razmere« te lahko doletijo. Moraš biti pripravljen na sonce in vihar. Z mano uživa tudi moja psička, ki je za razliko od mene naša večna kopalka. Zavidam ji, da ne potrebuje kopalk. Joj, kako je lahko srečna, da ima kostim, ki ustreza vsem letnim časom.

Opažam, da se je zadnja leta narava zelo spremenila, predvsem vreme. Od vse silne industrije in vseh izpušnih plinov je zemlja že pošteno onesnažena. Tudi morje. Sedaj, ko je za nekatere države že skoraj usodno, smo začeli množično posegati po vseh možnih vrstah zelene energije. Veliko berem o tem, kaj pomeni čisto okolje za podjetnika. Danes preprosto ne moreš več delati tako, da bi onesnaževal svoje okolje. Izvedela sem, da bo v četrtek, 7. 11. 2013, celo konferenca o zelenih delovnih mestih. To bi me sicer zelo zanimalo, a žal takrat, na Srednji ekonomski šoli Ljubljana, gostimo goste z Japonske ambasade. Včasih se dobre stvari enostavno prekrivajo in odločitev pade, še preden jo lahko sprejmeš. Pa drugič.

Bolj kot vse na svetu podpiram čisto okolje in zeleno energijo, saj se, med drugim, s tem ukvarjamo tudi pri nas doma. Tudi sama bi se preizkusila z zeleno energijo. To bi bil zame res izziv. Mogoče pa… Sicer v slovenskih medijih, vse premalo zasledim tovrstne prispevke. Pri tem me navdušuje dejstvo, da bi s tem lahko ponovno zagnali gospodarstvo in pomagali okolju, da si vsaj malo opomore. Želim si, da bi se to tudi vedno bolje tržilo in uporabljalo. Ko smo bili s skupino Comenius nedolgo nazaj na avstrijskem Koroškem, sem slišala, kako velik poudarek dajejo Korošci temu, da mislijo tudi na naslednje rodove. Želijo jim zapustiti čisto in lepo bivalno okolje. To me je zelo začudilo. Pri nas tega skoraj ne slišiš.

Približuje se predzadnji večer na morju in slutim, da se bo potrebno ponovno zagrizti v knjige in spraviti spomine na poletje in morje. Vseeno že diši po jeseni. Pripraviti se bo potrebno na dolge zimske dni in sedenje v šolskih klopeh. Tolaži me misel, da ne prav za dolgo, saj konec novembra, skupaj s celotno Comenius ekipo, letim v Bruselj na obisk Evropskega parlamenta. Ravno danes me je razveselilo dejstvo, da nam je podjetje Riko namenilo finančno dotacijo za obisk parlamenta. Hvaležna sem za vse plemenite podjetnike, ki znajo prisluhniti in pomagati mladim, da bi čim lažje vstopili v Evropo in si ustvarili lepo prihodnost.