Kot je pojasnil Urban Lapajne iz Iniciative Start:up Slovenija in Tovarne podjemov, mariborskega podjetniškega inkubatorja, organizatorji pričakujejo kratke in jedrnate poslovne načrte z jasno opredeljenimi hipotezami poslovnega modela. Poudarek pri ocenjevanju poslovnih načrtov bo na podjetniški ekipi, poznavanju in velikosti trga ter na jasnosti opredeljenega poslovnega modela.


Že tradicionalno je Start:up leta povezan s pridobitvijo zagonske subvencije P2 Slovenskega podjetniškega sklada. Z udeležbo na tekmovanju namreč podjetje pridobi 25 točk od skupno 100 možnih točk v okviru razpisa. Slednji je namenjen podjetjem, za katera so značilni visoka stopnja  znanja, potencial hitre rasti in možnost prodora na globalne trge, ekspertno znanje zaposlenih ter visoka dodana vrednost na zaposlenega.


V okviru tekmovanja se oblikuje socialna mreža akterjev podjetniškega ekosistema, ki jo tvorijo podjetniki, investitorji, svetovalci podpornih ustanov, mediji, vladne in nevladne organizacije in drugi zainteresirani udeleženci, katerih tvorno sodelovanje je ključno za uspešen razvoj podjetništva. Tekmovanje je tudi vstopnica za vključitev v programe za rast in globalizacijo slovenskih start up podjetij v okviru programa Go:global Slovenija.


»Zadnja raziskava Globalnega podjetniškega monitorja o vključevanju mladih v podjetništvo je pokazala, da so mladi ljudje v Evropi najmanj naklonjeni temu, da bi zagnali svoje lastno podjetje, prav tako pa vidijo  več ovir za to. Četudi opažajo poslovne priložnosti, velika večina mladih v Evropi in še posebej v Sloveniji ne gre v podjetništvo. Predvsem manjka podjetij, ki so inovativna, temeljijo na sodobnih tehnologijah in so se sposobna meriti na globalnem trgu. Zato je še posebej pomembno, da se podprejo podjetniške zamisli, ki obetajo globalni prodor,« poudarja dr. Miroslav Rebernik, predsednik strokovne komisije tekmovanja in redni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.


Po njegovem mnenju je povezovanje med tekmovanjem Start:up leta in visokotehnološko konferenco COINVEST »logični korak pri dosedanji izgradnji start up skupnosti in daje čvrsto podlago za nadaljnji razvoj inovacijskega podjetniškega ekosistema ter dobro spodbudo za povezovanje vseh, ki lahko prispevajo k temu, da bi se v Sloveniji zgradilo okolje, ki bo podpiralo inovativna in v svet usmerjena podjetja«.


Slovenski start up leta 2013 je postalo podjetje Koofr, ki so ga ustanovili februarja letos, delo pri produktu in razvoju pa so začeli pred dobrim letom. Koofr ponuja enoten programski in uporabniški vmesnik za dostop do različnih vrst hramb podatkov (diski v računalnikih, objektna hramba, Amazon S3, Dropbox…). Za končne uporabnike je storitev najlaže opisati kot izboljšan in bolj zaseben Dropbox. Njihove stranke so predvsem ponudniki internetnih storitev (ISP), ki so danes zgolj posredniki izmenjave prometa med uporabnikom in storitvami, kot sta Dropbox in Google Drive.


»Dobro napredujemo po začrtani poti. Smo v zaključevanju faze testnih implementacij naše rešitve pri dveh večjih evropskih operaterjih. Zaključek omenjenih poslov predstavlja pomemben poslovni, razvojni in motivacijski mejnik našega podjetja. Dodatno motivacijo in zagon je predstavljalo tudi poslovno srečanje v Berlinu, ki smo se ga na povabilo predsednice vlade udeležili skupaj s slovensko gospodarsko in vladno delegacijo,« poudarja Damjan Matičič, direktor in soustanovitelj podjetja Koofr.
Tekmovanje, ki spodbuja krepitev slovenskega podjetniškega ekosistema, kot med drugim poudarja Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, organizira Iniciativa Start:up Slovenija v soorganizaciji ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskega podjetniškega sklada in javne agencije SPIRIT.