Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj že vneto debatiram s skupino, s katero se sestajamo vsako sredo. Več kot 20 vodij in direktorjev manjših podjetij. Z ekipo zjutraj govorimo o elektriki in konkurenci, ki se je razplamtela na tem področju v zadnjih dveh, treh letih. Simon poudari, da je to za potrošnike prednost in misel podkrepi z nekaj dotiki po ekranu telefona, kjer mu aplikacija omogoča javljanje stanja števca, pregled porabe in menda še marsikaj. Izkaže se, da gre za storitev mojega predhodnika, pisca dnevnika, mag. Mitje Terčeta iz Elektro Celje Energija. Konkurenca je zdrava, potrošniki pa moramo biti le dovzetni za resnične dodane vrednosti in ne za oglaševalske puhlice. Tudi Štajerci se očitno »znajo iti«. Ob sedmi uri že začnemo s sestanki in nastopi. Kljub zgodnji uri je energija izjemna. Jasna Brovč Potokar nam poda še nekaj idej o pomenu in vlogi kadrovnika. Do pol devete že opravimo nastope in predstavitve. Ob zajtrku si izmenjamo še nekaj pogledov o zdravstvu, stanju v politiki in o tem, kako bi zgledal svet, če bi rojevali moški. Malo smeha in gremo naprej.

Vmes odgovarjam na jutranje maile, pregledam še klipinge in vračam klice. Sonja Šmuc iz Združenja managerjev me povabi v komisijo za ocenjevanje nagrade za Prizmo, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi. Moje področje, povsem zanimivo. Sprejmem. V Združenju Manager je čudovita ekipa deklet in raznovrstni dogodki izžarevajo njihove ideje.

Slišiva se še z Janezom Škrabcem iz Rika. Pri njemu se vedno čudim, kako mu uspe toliko stvari prebrati, biti vedno nasmejan, pa kljub obveznostmi najti čas za ljudi. Je izredno odziven in neverjetno pripravljen sprejemati kritike. Ko se pohvalim s prebrano novo knjigo, mi vedno navrže še kakšno, ki pa jo je res vredno pogledati.

Vmes pokličem še Jano Habjan Piletič iz JHP projektne rešitve, kjer prav danes njeno podjetje praznuje 5-letnico delovanja. Občudujem je, kako je uspela v tem kratkem času zgraditi tako vrhunsko ekipo. Enkrat mi je ob klepetu pojasnila, da je njihova posebnost, da javna naročila, pripravo dokumentov in pogodb v resnici ne le ekonomisti, ampak predvsem pravniki, zaradi česar se praktično izniči možnost uspešnih pritožb. Všeč mi je bila njena preprosta razlaga tudi za osebe, ki se na to spoznamo manj. In mislim, da je to vrlina redkih direktorjev ali lastnikov podjetij. Povedati bolj specifične stvari ali manj vsakdanje preprosto, da te vsak razume in se zato v tvoji družbi tudi bolje počuti.

Dopoldne je posvečeno izobraževanju o coachingu, najprej ga je prav zanimivo vodila Danijela Brečko in nato Brane Gruban. Zagovarjam, da se je treba ves čas učiti in to podpiram tudi pri mojih sodelavcih. To je tudi področje, ki ga vedno več strank pričakuje od moje storitve. Moji klienti si želijo, da bi svoje navade spremenili takoj kot osvojijo znanje pri treningu javnega nastopanja. Za spremembe navad pa je potreben coaching. Le z njim dober vodja iz ljudi izvabi rezerve.

Sedaj pa dovolj posla, saj je na vrsti moj life, ki se je danes začel že ob štirih popoldne. S Princeso imava glasbeno urico. Gre za poseben način, Music Together, ki ga po licenci izvaja Andreja Zupančič. Otroci skupaj s starši pojemo, igramo inštrumente, plešemo tako v slovenščini kot tudi v angleščini. Ampak jezik sploh ni ovira. Za otroke čudovita izkušnja, za nas starejše (gre za majhne skupine) pa sprostitev, ki mine, kot bi trenil.

Večer je bralen. Le nekaj mesecev stara knjiga Celotni razvoj otroških možganov je delo, ki ga toplo priporočam vsakomur. Ne gre zgolj za komunikacijske vzorce, kako komuniciramo z otroci, ampak lahko te situacije popolnoma vsak prenese v številne vsakdanje situacije. Vredni branja sta tudi knjigi Moški možgani in Ženski možgani. Potem je svet bolj jasen in razumljiv. Za lahko noč pa še malo poezije za dušo Miroslava Antića Plavi Čuperak. Str. 22: Tajna.