In kaj je v utemeljitvi izbora napisal Svet gazela? "Popoln sončni mrk je z Zemlje viden v povprečju vsakih 18 mesecev. A iz določene točke na zemlji se zgodi samo vsakih 400 let. Takšna je po izkušnjah finančnikov tudi verjetnost, da je podjetje prodano pravemu kupcu ob pravem času. Škofjeloški Termo, od leta 2006 Knauf Insulation, je ujel takšen trenutek. Danes piše zgodbo uspešnega povezovanja slovenskega znanja in mednarodnega kapitala; prepletanja skupnih vrednot in tržne naravnanosti. Podjetje s 50-letno tradicijo, ki v Sloveniji samostojno izvaja večino poslovnih funkcij: razvoj, trženje, prodajo in optimizacijo procesov za segment izolacije, namenjen industrijskim kupcem, je v petih letih prodajo povečalo za s 26,5 na 102 milijona evrov v letu 2012, kar pomeni skoraj štirikratnik rasti. Preko 80 % realizacije podjetje ustvari v tujini.

V istem obdobju so v Sloveniji ustvarili čez 350 novih delovnih mest – v podjetju je bilo v letu 2012 zaposlenih že 410 sodelavcev. Kolektiv ustvarja visoko nadpovprečno dodano vrednost v višini skoraj 70.000 evrov na zaposlenega. Skupaj s svojim lastnikom se gazela Knauf Insulation pozicionira kot svetovni voditelj v proizvodnji mineralnih izdelkov; ima globalni laboratorij za razvoj trajnostnih proizvodov iz steklene volne in kot edini na svetu proizvaja volno z vezivi na obnovljivi bio osnovi - ECOSE Technology.

Podjetje z A1 boniteto posluje po konceptu vitkosti: od združitve dalje v podjetju sistematično optimirajo poslovanje – izvedli so preko 100 projektov optimizacije, kar jim sprošča vire, da lahko - tudi s pomočjo partnerskih razvojnih projektov, ki se izkazujejo za uspešnico, osvajajo nove trge. V skladu s cilji politike kakovosti stalno izboljšujejo ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje ljudi. Knauf Insulation, ki svoje priložnosti išče tudi v drugačnosti in razmišljanju izven okvirjev, je Svet gazela izbral za Zlato gazelo 2013!"

Sicer pa je 500 najhitreje rastočih podjetij med letoma 2007 in 2012 odprlo 11.774 delovnih mest, kar predstavlja 114-odstotno rast, medtem ko je vsa Slovenija izgubila 46.433 delovnih mest, kar pomeni 11-odstotni padec. Prodajo so dvignile za 265 odstotkov, celotno gospodarstvo samo za 4 odstotke. Dodana vrednost se je pri gazelah zvišala za 163 odstotkov, v celotnem gospodarstvu samo za 5 odstotkov.

Naredili smo še primerjavo sto najhitreje rastočih gazel po vseh šestih regijah – osrednja Slovenija, dolenjsko-posavska regija, primorsko-notranjska regija, Gorenjska, savinjsko-zasavska regija in dravsko-pomurska regija. Gazele osrednje Slovenije so v opazovanem obdobju med letoma 2007 in 2012 v primerjavi z gazelami drugih regij najbolj dvignile dodano vrednost, in sicer 3,5-krat. Regija pa je po indeksu preživetja, kazalniku verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, tako povprečne gazele v regiji (indeks je 74, največ je 100) kot po indeksu preživetja povprečnega podjetja v regiji (49), zelo podobna dolenjsko-posavski regiji.

Prihodki so najbolj zrasli pri gazelah dolenjsko-posavske regije - za 454 odstotkov. Največ delovnih mest, 3426, so odprle gazele osrednje Slovenije, a hkrati jih je regija izgubila kar 17.669. Medtem ko je dravsko-pomurska regija izgubila 8700 delovnih mest, so gazele poskrbele za to, da so jih odprle 2200.

Zanimiv je tudi pogled na delež kapitala gazel. Že pregovorno so najbolj preudarne gazele Gorenjske. Pri njih pri financiranju delež kapitala dosega skoraj 52 odstotkov in tudi zato imajo najvišji indeks preživetja – 78. Bolj drzne pri financiranju so dolenjsko-posavske gazele, tudi savinjsko-zasavske gazele, saj v strukturi financiranja delež kapitala pri slednjih znaša 33,6 odstotka, pri prvih pa samo 31,5 odstotka. Zato je tudi indeks preživetja savinjsko-zasavskih gazel najnižji v skupini vseh šestih regij in znaša 68, najnižji indeks preživetja pa ima tudi celotna regija. A kljub temu je iz te regije med letoma 2001 in 2012 prišlo največ žlahtnih gazel, in sicer štiri zlate, tri srebrne in ena bronasta. Edino Gorenjska doslej še ni dobila zlate gazele.