Je pa res, da je osveščenost o varnosti na spletu nizka, kar je potrdil tudi IT novinar Miran Varga, čeprav mediji obveščajo. Tudi po njegovem mnenju tak dogodek, ki je bil v sklopu meseca evropske kibervarnosti, prispeva k večji ozaveščenosti. Vesela, da smo kljub petim govornikom pogovor končali prej kot v uri. Zagovarjam, da se lahko bistvo pove strnjeno na kratko. Mark Twain je rekel, da ni imel časa, da napiše kratko pismo in je zato napisal 10 strani. Pa še kako drži.

Pomembna pa je varnost tudi za podjetja, ki prodajajo preko spleta. Ko se pozneje pogovarjam z direktorico Mimovrste.com Leo Benedejčič, sicer tudi govornico na okrogli mizi, sem presenečena, kako velik poudarek dajo na varnost in se tega zavedajo tudi drugi menedžerji v podobni panogi. Vsekakor se sliši spodbudno. Taki dogodki so tudi priložnosti za srečanja. Prišlo je kar nekaj novinarjev in izmenjava informacij je botrovala, da se sploh nisem zavedala, da je minila ura.

Kliče me še ena novinarka, da jo zanima moja izkušnja z varnostjo na spletu. Vesela sem, da ima da več časa, se ne mudi. Novinarji imajo namreč delo, ki je vezano na čas. Svoj prispevek morajo oddati v nekaj urah, pa ne le enega, po več na dan. Gospodarske razmere so tudi njim spremenile način dela. Velikokrat predavam piarovcem o njihovem delu in se čudijo, da jih zagovarjam. Pa jih ne, samo dejstva navajam. Res pa je, da spoštujem njihovo delo in ponavadi vedno vprašam, ali se mudi z odgovorom, saj velikokrat nimajo časa.

Na sestanek pridem vsa ponosna predčasno. Ostane mi nekaj časa, ki ga izkoristim za prelet knjige Vlaste Nussdorfer Živi in pusti živeti. Z njo se bom pogovarjala v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto prvi ponedeljek v novembru. Zanima me njen pogled v kolumnah. Čutne zgodbe. Res ženska z velikim občutkom za pravičnost, a tudi za dobro, kot je predstavljena v knjigi. Zvečer dokončam branje o njej in njena dela, pomislim, ko se mi bliža nova stranka, ki želi promovirati svojo knjigo in povečati svojo prepoznavnost. Govoriva o konceptu dogodka. Moje mnenje je namreč, da je lahko dogodek le, če naredimo zelo zanimivega, kratkega in prepričljiv. Besedi kratkost in zanimivost sta pomembni. Kot novinarka nikoli nisem prenašala dolgih konferenc, sestankov, dolgočasnih predavateljev. Zato vedno pravim, če sem že jaz trpela, zakaj bi morali novinarji še sedaj. Ko me vprašajo za nasvet, predvsem manjša podjetja, ki nimajo velikokrat dogodkov, jim povem ti dve lastnosti. Potem pa rečejo, da to že imajo. Pa jih vprašam, kako dolg govor imajo. Mnogokrat direktor reče, pol ure ali še več. »No, to je zame že zelo dolgo,« se nasmejem.

Še en hiter sestanek. Zamudim, ker me ustavi policist. Odprem okno in ga pozdravim, da me je verjetno ustavil, ker je nekaj narobe, ampak danes bi si skoraj upala trditi, da nisem naredila prekrška. Policist vidi, da mislim povsem resno. Odnesla sem jo le z opominom. V pisarni preletim elektronsko pošto. Nekaj terminov za naslednje dni ostaja še nerešenih. Vračam ostale neodgovorjene klice.

Popoldne se razveselim okusnih ocvrtih dežnikaric. Zasluga mojih čudovitih staršev, ki me razveselijo še s šopkom rož. Joj, kako obožujem cvetje. Popoldne v družbi moje ljube hčere. Popoldne je naš čas in če se le da, takrat ne želim imeti nikakršnih obveznosti. Z najbolj iskrenimi komentarji in odgovori se sprostim ob otroških igrah in domišljiji knjig.

Komaj čakam, da zaključim pisanje. Z možem imava skupni čas. Na vrsti je pregled dogajanj, kaj zanimivega in kozarec meni enega najboljših vin, kar sem jih poskusila v zadnjem času.