Brazilija skuša nadaljevati svojo konjunkturo s črpanjem nafte. Po ocenah podjetja Ascent Resources ima Slovenija v okolici Petišovcev 14 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. To zadostuje za 20-letno porabo celotne Slovenije. Ta zaloga je po trenutnih nabavnih cenah v Sloveniji vredna preko štiri milijarde evrov. Res je, da ga je treba pridobiti s hidravličnim iztiskanjem ali angleško fracking. To sicer velja za sporno, vendar je že kar nekaj neodvisnih raziskav to zavrglo. Fracking je v ZDA prinesel nizke cene plina, kar je pomenilo renesanso številnih industrij in s tem gospodarsko rast. Poleg Cipra je samo še Slovenija kot članica EU, ki ji za naslednje leto napovedujejo padec BDP-ja.

Nekateri očitno še vedno mislijo, da energija, ki jo dnevno porabijo, raste na drevesu, in da je Slovenija tako bogata, da si lahko privošči uvoz večine svojih energetskih potreb. Domačega okolja ne damo, za tujega pa nam je prav malo mar. Upam, da je čim več ljudi pred dobrim tednom na nacionalni televiziji gledalo dokumentarni film Plamenice. Ta prikazuje grozno uničevanje okolja zaradi sežiganja plina, ki je stranski produkt pridobivanja nafte in se ga ne splača koristno porabiti. Zato ga raje sežigajo in v lokalno okolje spuščajo strupene pline in vročino, hkrati pa v zrak več toplogrednih plinov in sajastih delcev, kot tri največje EU države skupaj.


 

S slabo vestjo se usedem v svoj dizelski avtomobil in se odpeljem na prijeten piknik k staršem na vikend. Ko prispem, oče že nalaga dobrote na raženj, mama pa pripravlja zelenjavo. S sabo prinesem nekaj kostanja za posladek po čudovitem kosilu. Vreme je res fantastično in prav uživam v posedanji na toplem soncu. V roke vzamem enega od slovenskih dnevnih časopisov. Na naslovnici kriči reklama konkurenta. Ob pogledu nanjo se samo nasmehnem in že vidim, kako si bodo spet pošiljali tržne inšpektorje in dopisovali preko dragih odvetnikov. Konkurent uporabi primerjavo prihrankov na ekscesno visokih količinah.

Povprečen Slovenc porabi 3.500 hWh elektrike, konkurent uporabi 20.000 kWh. Poprečen Slovenec porabi 1.000 Sm3 plina, on uporabi 2.300 Sm3. Tako so njegovi prihranki videti naravnost fantastični. Po drugi strani primerjavo z nami v celoti izpusti. Verjetno, ker bi kupci lahko ugotovili, da so naše cene predobre. Prevladujoči lastnik vseh igralcev na električnem in plinskem trgu je država in občine, se pravi mi vsi. Kar na trgu energentov počnemo v Sloveniji, ne počnejo v nobeni drugi evropski državi, še najmanj pa med podjetji v lasti državljanov.


 

Popoldne je delovno in ga pogosto namenim pregledovanju planov. Vikende zelo rad izkoristim, da v miru pregledam določene pomembne zadeve, ki potrebujejo mir in koncentracijo. Tako pogosto dobim nekaj odličnih idej za izboljšave. Ure kar bežijo, kot zatopljen padem v plane in čudovito prihodnost. To se mi večkrat zgodi. Mislim, da bo nekaj ur minilo počasi, potem pa mine prehitro. Nenadoma se mi mudi na večerni dogodek, praznovanje 50-letnice prijatelja. Zabava je odklop možganov od elektrike. Brane je namreč resnično pozitivna oseba, vedno dobre volje in zna poskrbeti, da se vsi vredni trenutki tudi ustrezno proslavijo.