"Na ravni prireditev se vsako leto, zdaj že tretje zapovrstjo, lotevamo ene od značilnosti podjetij, ki jih ta izbor postavlja v ospredje. Pri tem mislim na vrednote, na značajske  poteze kolektivov, ki jih spoznavamo in postavljamo pod drobnogled javnosti. Če smo se pred dvema letoma osredotočili na mladostno zagnanost, s katero se v mnogih gazelah lotevajo poslovnega vsakdana, in smo lani spomnili na to, da so gazele pogosto zelo razumevajoči sogovorniki, ko gre za uresničevanje načrtov civilne sfere v lokalnem okolju, torej na njihove vezi z ljudmi, med katerimi delujejo, smo se letos posvetili potrebi, če ne že kar nuji, ki jo gazele – tu mislim na ljudi v teh podjetjih – pogosto poudarjajo  kot enega od vzvodov hitrejše obnove gospodarstva v Sloveniji.

To je vpenjanje mladih v poslovne procese. In to ne kot delovno, pač pa umsko silo. Zato so bili letošnji izbori regijskih gazel pomlajeni, če poenostavim dejstvo, da smo na prireditvah gostili mnogo srednješolcev, inovatorjev, podjetnikov začetnikov in študentov. Sodelovali so v pogovorih z nominiranci in prav vsi so to priložnost, ki se mnogim morda ne zdi nič zelo usodnega, šteli za izjemno doživetje. Prireditve so jim odprle vrata do podjetnikov in, kolikor vem, se nekateri že pogovarjajo o sodelovanju. S čimer je bil naš namen dosežen: da povezujemo in omogočamo.

Poseben izziv je torej dvigniti zavedanje o pomenu podjetnosti med mladimi in dejstvo, da se mora vsak sam postaviti na lastne noge oziroma roke, saj je poleg talenta potrebnega veliko vztrajnega dela. Korak k temu je bilo neposredno sodelovanje mladih na prireditvi, tako na odru kot tudi med občinstvom. Zakaj ste se odločili za tak interaktivni pristop?
Postaviti se na lastne roke, kar pravite, je eno od temeljnih sporočil izbora gazel. Dr. Jure Knez iz Dewesofta je na prireditvi v Trbovljah lepo povedal, da je država sicer v lasti vseh nas, da pa se nanjo ne kaže zanašati, ker se uspeh, pa kakor koli že ga dojemamo, vedno začne pri tem, koliko in kako delamo. Če ti to pove človek, ki ga na svoja pomembna srečanja vabi Nasa, če poudarim samo enega od globalnih naročnikov Dewesoftovih merilnih naprav, mu verjameš. Za njim ni nič drugega kot leta garanja.
In če bodo imeli mladi, ki so letos z nami, take izkušnje podjetnikov pred očmi tudi, ko se jim bodo sicer prikazovale podobe instant menedžerjev z lagodjem in privilegiji, bo naložba države vanje dobro obrodila.  Pred nekaj leti bi o tej predpostavki dvomila, vendar so leta padlih angelov v Sloveniji vendarle ozavestila prastaro načelo, da je na dolgi rok mogoče preživeti samo s poštenim delom.

Kako so udeleženci sprejeli letošnjo nadgradnjo dogodkov?
Izredno pozitivno. Velike zasluge gredo pri tem vsem vam  na Dnevniku, ker smo mnoge poti do mladih dobro uhodili ravno zaradi vaše podpore. Podjetniki, s katerim sem se pogovarjala, so sodelovanje mladih na prireditvah šteli za enega večjih napredkov letošnjih gazel, posebej so to poudarjali tisti, ki na izboru gazel v taki ali drugačni vlogi gostujejo že več let. To pomeni, da velja  mlade gazele podpirati tudi v prihodnje.
 

Kaj  nam torej prinaša Slovenska gazela 2013?
Dobre podjetniške zgodbe, veliko mladih na odru, nekaj presenečenj in nič glamurja. Ljudje, ki bodo stali na odru v tekmi – ki to sicer zares ni – za tri najžlahtnejše gazele, bodo tam zaradi svojega dela in ne, ker bi jih v izpostavljanje gnalo prepričanje, da to koristi njihovemu ugledu. Zato bi bilo vsako dodajanje blišča in lišpa povsem neumestno.
Šest finalnih pripovedi pri izboru gazel 2013 bomo v koherentno, ne predolgo in ne preresno odrsko zgodbo povezali z glasbo. Gostili bomo Hama  pa Ano Karneža, GLOG Srednje zdravstvene šole Celje, vokalno skupino Jazzva in dolenjsko zasedbo Soddiha. Iskali smo glasbenike, ki delajo s srcem in stavijo – tako kot naši podjetniki – na to, kar znajo. Vem, da se bomo imeli lepo.

Zgodbe gazel, med katerimi prevladujejo podjetja v družinski lasti, so nam navdih, zgled in motivacija. Kaj pa se je vam najbolj usedlo v srce?
Že tri leta, kar z ekipo, v kateri gre velik delež zaslug za odrsko izvedbo prireditev kolegu Robertu Slani in Petri Rolih, ki bedi nad zaodrjem, sodelujemo pri izboru gazel, me navdušujejo dobre podjetniške zgodbe. Preden sem se srečala z gazelami, sem imela do podjetništva natančno tak odnos, kakršen prevladuje v javnosti. Podcenjevalen.
Zdaj vem, kako zelo sem bila v zmoti in kako zelo sem lahko hvaležna vsem, ki sem jih srečala na tej gazelji poti, ker zaradi njih bolje razumem vse dimenzije slovenske stvarnosti. Bolje rečeno dveh stvarnosti: one, ki jo piše politika, in druge, ki teče vzporedno, na trdnih tleh vsakdanjega boja za boljše življenje.