Katere finančne instrumente SPS bi kot najprimernejše priporočili gazelam, ki so večinoma vse vpete v globalne trge, imajo lasten razvoj in proizvodnjo?
Zagotovo garancije za zavarovanje bančnih kreditov, namenjenih tehnološko razvojnim projektom, ki jih lahko gazele najamejo pri eni od bank, ki sodelujejo pri javnem razpisu P1 TIP Slovenskega podjetniškega sklada. Hkrati z garancijo, ki je namenjena lažjemu urejanju zavarovanj posojila, je podjetje upravičeno tudi do nižje obrestne mere, saj razliko med znižano in tržno obrestno mero krije SPS.
Za vse še bolj drzne in usmerjene na globalne trge, ki so pripravljeni tudi na strateška partnerstva s soinvestitorji, pa predlagam, da se seznanijo z zasebno-javnimi družbami tveganega kapitala, ki omogočijo rast in razvoj ter hitrejši prodor na globalne trge s kapitalskimi vložki v podjetja v obliki tveganega kapitala. Gre za strateško partnerstvo, kjer postaneta podjetje in družba tveganega kapitala tesno povezana, sodelovanje pa ne temelji le na finančnem področju, ampak predstavlja tudi druge oblike sodelovanja – pomoč pri mreženju, vstop na tuje trge…

Razpis za garancije za bančna posojila s subvencijo obrestne mere je odprt vse do 5. decembr. Kje so torej njegove prednosti, ki lahko prepričajo gazele?
Prav gazelam je namenjen razpis P1 TIP. Razpoložljivih je 11,5 milijona evrov, od tega 10 milijonov evrov garancij, 1,5 milijona evrov pa je namenjenih subvenciji obrestne mere. Podjetje lažje uredi zavarovanje – to pomeni, da so zahteve po zavarovanju kredita nižje, kot če kredit najema brez garancije SPS, podjetje  prav tako plačuje nižjo obrestno mero (6-mesečni euribor +1,95 odstotka), kar je v razmerah visokih cen likvidnih sredstev trenutno velika prednost. Na dolgi rok lahko pri investicijskem posojilu 1,5 milijona evrov  prihranek v obrestni meri znaša tudi do 350.000 evrov. Krediti so namenski za investicije in obratna sredstva, ki so potrebna za komercializacijo novih izboljšanih procesov in storitev na trg.

Konec septembra se je iztekel razpis za subvencije za nakup nove tehnološke opreme. Na voljo je 31,1 milijona evrov, na razpis pa se je prijavilo kar 489 projektov. Koliko podjetjem  boste dejansko lahko zagotovili denar?

Dejansko bodo razpisana sredstva zadostovala za od 150 do 170 podjetij. Tako bo žal kar nekaj projektov ostalo brez sofinanciranja s subvencijo. A to je večna ovira subvencij. Sredstev ni nikoli  dovolj za vse. Na pobudo ministra Stepišnika nam bo morda uspelo do konca leta 2013 pridobiti dodatna sredstva – okvirno v višini 17 milijonov evrov – za investicije v tehnologijo in razvoj, vendar ne v obliki subvencij, temveč v obliki izredno ugodnih posojil. Tako bi se lahko podjetja, ki jim zaradi močne konkurence ne bo uspelo s pridobitvijo subvencije,  prijavila na javni razpis za pridobitev dodatnih ugodnih kreditov v začetku leta 2014. Razpis bi moral biti seveda odprt za vsa MSP-podjetja.

Zakaj tega razpisa štiri leta ni bilo?
Evropska komisija že nekaj let spodbuja države članice in podporne finančne institucije za mala in srednje velika podjetja, kot je Slovenski podjetniški sklad, da finančne spodbude ponujajo v obliki finančnega inženiringa – to pomeni vse drugo (garancije, subvencije obrestnih mer, krediti, kapitalski vložki), le subvencij ne. Pri finančnem inženiringu namreč prihaja do kombinacije različnih virov (zasebnih, bančnih in javnih), s tem tudi do porazdelitve tveganja in večjih kvot, ki jih je mogoče ponuditi podjetju (multiplikacijski učinek). Ker gre za povratna sredstva, uspešni projekti brez težav vložena sredstva tudi vračajo, to pa je potencial za podporo novih projektov (učinek revolving).
Vseh teh učinkov pri subvencijah ni in po navadi se pri subvencijah zgodi prav to, kar sem omenila prej. Premalo sredstev za vse prijavljene in s tem veliko nezadovoljstva pri tistih, ki jim subvencije ni uspelo pridobiti. SPS je med drugim subvencije izvajal vse do leta 2009, v poznejših letih MGRT sredstev za subvencije v proračunu ni imelo več. V letu 2013 se je okoli 30 milijonov evrov neporabljenih sredstev pri ostalih projektih ponovno namenilo za podjetništvo, saj so prav MSP pri porabi sredstev EU zelo uspešni v primerjavi z ostalimi projekti. Zato smo se skupaj z MGRT odločili, da ponovno razpišemo še eno, zadnjo kvoto subvencij kot zaključevanje finančne perspektive 2007–2013. Prihodnja finančna perspektiva 2014–2020 daje ponovno več poudarka finančnemu inženiringu kot pa subvencijam.

Z zagonskimi subvencijami je SPS v šestih letih pomagal pri nastanku 340 inovativnih podjetij. Ste s tem številom zadovoljni?
To je število, ki smo ga lahko dosegli z razpoložljivimi sredstvi. Če bi bilo teh več, bi lahko bilo tudi več podprtih start upov. Vendar s temi sredstvi ni namen podpirati vseh, ki na novo nastajajo, temveč tiste, ki komercializirajo lastno znanje, ustvarjajo produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo ter imajo potencial rasti (tudi z vstopom na tuje trge). Takih podjetij nam namreč v Sloveniji primanjkuje, zato je tovrstne start upe treba posebej spodbujati.
Kritična masa za Slovenijo pa je pokazala, da 340 novih start upov v šestih letih z vsemi naštetimi potenciali sploh ni malo in smo po deležu primerljivi z vsemi  razvitimi evropskimi državami. Torej smo s tem številom zadovoljni.

Umrljivost start upov, ki ste jih podprli, je sorazmerno majhna. Koliko časa pa vam uspe spremljati razvoj njihove podjetniške poti?
Intenzivno jih spremljamo tri leta, saj subvencije ne dobijo v eni tranši, temveč v treh, in so letno pregledani, kako dosegajo lastno zastavljene cilje. Nato pa uspešnost njihovega poslovanja spremljamo še tri leta po izplačilu zadnje tranše subvencije. Tako smo seznanjeni z njihovimi dosežki vsaj prvih šest let njihovega obstoja.

Pomemben finančni instrument za mala in mikropodjetja so mikrokrediti, ki jih boste razpisali novembra. Na voljo je pet milijonov evrov in v prvi polovici leta 2013 ste s prav tako petimi milijoni že pomagali 212 malim in mikropodjetjem. Kje so ključne prednosti tega finančnega instituta?

Enostavnost in hitrost pridobitve likvidnih sredstev za tekoče poslovanje. Zaradi likvidnostnega krča večina podjetij težje pridobiva posojila pri bankah. Za omilitev teh težav pri mikro- in malih podjetjih smo ponudili manjše linije mikrokreditnih sredstev (tudi evropska komisija jih podpira), čeprav neposredno kreditiranje podjetij ni osnovna vloga SPS. Smo namreč partnerji  bankam, ne smemo biti njihov konkurent.
Mikro in mala podjetja pa morajo razumeti, da gre tudi pri teh kreditih za davkoplačevalski denar, zato mora biti namensko uporabljen za namene, ki bodo nastalo situacijo izboljševali, ne pa nasprotno. Posojilojemalci morajo imeti trg in posel, ki zagotavlja preživetje podjetja. Nič ne pomaga pomoč, če se čez tri mesece podjetje vrne v še enkrat večjo likvidnostno luknjo. Zato morajo podjetja dokazati, da imajo trg in da za vračilo kredita prevzemajo lastno odgovornost.
Zagotovo davkoplačevalci ne moremo prevzemati še dodatnih dolgov potencialno neuspelih projektov. Zato se seveda podjetja morajo ustrezno predstaviti – z jasnimi in konkretnimi  informacijami je to lahko zelo kratka predstavitev. Ker pa so podjetja včasih tudi  nekonkretna in nejasna, so tudi njihove predstavitve predolge. Saj veste, če veš, kaj hočeš, si tudi zelo jasen in kratek pri podajanju informacij. In to iščemo.

Ali vam bo uspelo izpeljati napoved uvedbe semenskega kapitala, o čemer ste sicer spregovorili že maja na konferenci PODIM?

Trudimo se, da nam bo. Projekt pripravljamo v sodelovanju z okoljem, ki že ima tovrstne izkušnje, in upamo, da bomo imeli tudi pri vladi  podporo pri uvedbi ukrepa. Analizirali smo veliko preostalih sistemov po Evropi in najboljše prakse prenašamo v naše okolje. S tem namenom tudi sodelujemo pri organizaciji dogodka »COINVEST visokotehnološki investicijski konferenci«, kamor nam je  poleg domačih oblikovalcev gospodarske politike uspelo privabiti tudi predstavnike že vzpostavljenih dobrih praks financiranja start up podjetij iz tujine, predvsem Nemčije. Želimo namreč iz prve roke pridobiti informacije in izkušnje pri vzpostavitvi tovrstnega financiranja ter na podlagi tega oblikovati ustrezen, predvsem pa učinkovit instrument.

SPS sodeluje tudi z družbami tveganega kapitala. Tako je bilo v treh letih vložka DTK deležnih 16 najbolj perspektivnih in hitro rastočih podjetij v Sloveniji, ki so skupno prejela 16 milijonov evrov. Do leta 2015 je na voljo še 40 milijonov. Ali bodo ti milijoni res porabljeni, glede na to, da je dinamika vlaganj sorazmerno nizka?

Dinamika se nam v Sloveniji zdi nekoliko nizka, ker smo navajeni drugačnih oblik financiranja. Ko smo se začeli primerjati z Avstrijci, Nemci, Nizozemci in Francozi, smo ugotovili, da je dinamika zelo podobna tudi pri njih. Tvegan kapital je zahtevna oblika financiranja, namenjena najboljšim, ne množični podpori. Je pa nujno potrebna za globalni uspeh.
Nobena svetovno znana podjetniška zgodba se ne bi zgodila brez tveganega kapitala. Slovenija pa je še na začetku tovrstnega razvoja financiranja. Naš trg ga skoraj še ne pozna, kar je še dodatna ovira. A tujci so nam dejali, da to za Slovenijo in našo kritično maso ni slabo. Sodelujoče družbe tveganega kapitala so zdaj že prešle prvo porodno fazo, prehajajo v bolj intenzivno naložbeno obdobje, spet pa moramo upoštevati kritično maso, ki jo v Sloveniji imamo.
Zato pa že sam program, ki vključuje tvegani kapital, predvideva, da ga lahko preusmerimo tudi v druge instrumente, če bo trg tako pokazal (garancije, kredite). Nekaj teh sredstev bomo že v letu 2014 preusmerili na garancijsko shemo. Zagotoviti pa moramo, da bomo imeli v vsakem trenutku za potencialne zmagovalce, ki vzklijejo in kaj hitro odmrejo, če financerji niso dovolj hitri,  živ instrument, ki jim lahko zelo hitro  zagotovi ustrezno financiranje. In prav temu je tvegani kapital namenjen.

Sklad je sicer od leta 2008 vložil v podporo podjetjem 491 milijonov evrov, finančno z njimi okrepil tri tisoč podjetij. Ta so v tem času ustvarila 4500 delovnih mest, kar statistično pomeni 1,5 delovnega mesta na podjetje. To pa ni prav veliko...

Statistika je vedno malo bolj zapletena. Vedno moraš biti zelo pazljiv, kako predstavljaš podatke oziroma kaj v resnici kažejo.
V povprečju podprta podjetja ustvarijo dve novi delovni mesti na podjetje v treh letih po investiciji. Tako dolgo jih mi spremljamo. Torej pravilen podatek bi bil, da je 3000 podprtih podjetij v treh letih po investiciji ustvarilo 6000 novih delovnih mest. Verjetno so jih ustvarila še več, vendar jih mi spremljamo le tri leta. Daljših analiz si SPS zaradi obsega dela ne more privoščiti. In govorimo o povprečju vseh – tudi start upov, ki so na začetku zelo majhna podjetja, predvsem pa govorimo o podjetjih, ki so se prijavila v času že začete finančne krize, ko je veliko podjetij propadlo  in odpuščalo. Zato je to povprečje za čas finančne krize za nas uspeh.
Če pa analiziramo obdobje od leta 2004 do danes, so podprta podjetja v prvih treh letih po investiciji ustvarila  okoli 10.200 novih delovnih mest.

Gazele so na izjemno rigidno delovno zakonodajo in nepripravljenost države za iskanje rešitev opozorile tudi na regijskih izborih. Kako vi ohranjate stike z gazelami?
Če se le da, njihovo filozofijo in njihove potrebe prenašamo v državni aparat. Dokazujemo, pišemo, rišemo, v Slovenijo vabimo tuje eksperte, vse z namenom, da čim več ljudi v javni upravi prepričamo, da je podjetništvo edino orožje proti krizi. Ne le podjetja sama po sebi, temveč podjetniški način razmišljanja nas vseh. Tudi uradnik je lahko podjetje, če razmišlja odprto, ustvarjalno in predvsem pozitivno.
Predstavniki SPS nismo uradniki, smo bolj podobni bančnikom, ki morajo razumeti predvsem potrebe mikro- in malih podjetij. Imamo pa zato velikokrat težave na drugi stani, ko moramo te potrebe predstavljati in zagovarjati pri naših financerjih.
Ko se bomo vsi v tej državi zavedali, da smo za svojo usodo odgovorni v prvi vrsti sami, ko bomo postali aktivni pozitivni igralci in ne le opazovalci in kritiki tega, kar počnejo drugi, se bo naša situacija morda začela popravljati. Zdaj smo pa res na nizki točki.

Zakaj je tovrstno izpostavljanje najboljših najhitreje rastočih podjetij, kot je izbor Gazela, za slovenski prostor tako pomembno?
Predvsem zaradi mladih in naših otrok. Drugih se tako ne da več spremeniti. Pogrevanje preteklosti in za razvoj nepomembnih zadev je očitno bolezen naše zrele generacije. Vsaj na otroke in mlade te bolezni ne prenašajmo. To pa lahko naredimo le tako, da jim pokažemo uspešne zgodbe in uspešne ljudi, ki so z lastnimi rokami in lastnimi možgani ustvarili neko zgodbo, ki daje njim in še marsikomu drugemu smisel življenja.
Uspešne podjetniške zgodbe rastejo na pozitivizmu, na tem, da delamo to, kar imamo radi, in z ljudmi, ki jih imamo radi. Delamo trdo, a z veseljem. To so naše gazele. In čim več naših otrok  naj se čim prej sreča s to filozofijo. V šolah bi naredili največ dobrega, če bi že peto-, šestošolce seznanili z uspešnimi podjetniki in jim s tem spodbudili voljo do učenja.
Srednješolci bi morali že krepko razumeti podjetniški način razmišljanja, fakulteta pa je le še korak k temu, da se izpolniš v tem, kar bi rad v svojem življenju dosegel. Pri nas pa se po navadi šele po študiju mladi sprašujejo, kaj bodo delali. Povezave med gazelami in mladimi so dolgoročni uspeh vsake države.

Ali se v bližnji prihodnosti v SPS obetajo še kakšne novosti?
Kar nekaj novosti pripravljamo za novo finančno perspektivo 2014–2020 – vse z namenom, da podjetjem s potencialom rasti omogočimo čim boljši finančni servis pri zadovoljevanju njihovih potreb. Predvsem bo v tej majhni Sloveniji treba iskati sinergije, povezovati razdrobljene vrtičke in imeti skupen cilj – pozitivno okolje za podjetne ljudi. To bodo naše osnovne usmeritve.  

Ali je Slovenija lahko gazela?
Seveda je lahko. Če »resetiramo« Slovenijo, začnemo ignorirati politične igrice, postavimo nova pravila uspeha, spodbujamo poštenost in pozitivizem, v šole uvedemo kreativnost, samostojnost in ustvarjalnost, nagrajujemo znanje, trdo delo in podjetnost na vseh ravneh našega življenja, bomo čez deset, petnajst let Slovenijo res lahko spremenili v gazelo. Imamo voljo in energijo za to? Nekateri že, upam le, da nas bo dovolj.