Udeležence konference so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec.

Glavni poudarek prvega dne konference je na energetiki, okolju in trajnostnem razvoju, v petek pa bodo v ospredju mala in srednje velika podjetja. V začetku drugega dne bodo tako spregovorili o ključu do njihovega uspeha ter pomenu inovacijske kulture, nato pa o vlogi gospodarskih in obrtnih zbornic. Ob koncu bo sledila še predstavitev dosežkov in dobrih praks slovenskih raziskovalcev ter inovatorjev iz sveta in Slovenije.

Kot je v svojem pozdravnem govoru danes poudaril Pleskovič, mala in srednja podjetja v EU ustvarijo okoli dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo več kot polovico celotne dodane vrednosti vseh podjetij.

Opozoril je tudi na pomen sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, enako pomembno pa je, da država skrbi za konkurenco, gospodarsko klimo, fleksibilno delovno zakonodajo, za jasno, enostavno in transparentno regulacijo, finančni disciplino in zmanjšanje bremena davkov ter birokratskih ovir.

Tudi minister Pikalo je izpostavil pomen znanja ter sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. Ob tem je na podjetnike naslovil poziv, naj izkoristijo tisto, kar so doslej že razvili centri odličnosti in kompetenčni centri.

Minister Stepišnik je poudaril, da v Sloveniji potrebujemo sistemske in strukturne ukrepe na ravni države, ki bodo kar najhitreje ustvarili bolj prijazno, konkurenčnejšo poslovno okolje ter razbremenili gospodarstvo. Izrazil je prepričanje, da bo Sloveniji z še aktivnejšim sodelovanjem uspelo zaustaviti trend padca konkurenčnosti in ustvarili takšno poslovno okolje, da bodo podjetniki ostali v Sloveniji, kjer bodo našli poslovne priložnosti.

Komelova je menila, da je tokratna konferenca priložnost, da se še bolj širi zavedanje o tem, da je slovenski intelektualni potencial nekaj, kar presega geopolitične meje. Znanstvenike in gospodarstvenike iz tujine je označila za živ del slovenskega narodnega telesa. Ob tem je izrazila upanje, da nikoli ne bodo imeli občutka, da to telo skuša zgolj posrkati njihovo energijo, pač pa se jim na primeren način oddolži in jih obravnava kot enakopravne strokovne in poslovne partnerje.

Krivec je med drugim dejal, da je zelo pomembno, da znanja in izkušnje med znanstveniki, strokovnjaki in podjetniki krožijo in se medsebojno plemenitijo, saj je to po njegovih besedah predpogoj za hitrejši razvoj prav vsake družbe.