Udeleženci med drugim razpravljalo o upravljanju voda in prometa v Donavski regiji, posvetili pa so se tudi aktualnim vprašanjem in izzivom evropske kohezijske politike 2014-2020. O tem je udeležencem spregovoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stepišnik.

Izpostavil je, da vlada sledi ciljem, ki jih je EU opredelila v Strategiji Evropa 2020. "To je strategija zelene rasti, ki ponuja tudi konkretne poslovne priložnosti za izhod iz krize, na trajnostni način. Pri tem je ključna sposobnost generiranja idej, invencij, ter komercialno uspešnih inovacij," je poudaril minister.

Ministrstvo že pospešeno pripravlja programske dokumente za naslednje sedemletno obdobje. Ti bodo podlaga za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ko bo Sloveniji na voljo 3,3 milijarde evrov, o njih pa je in še bo potekla široka javna razprava. "Želimo, da zapisano v dokumentih ne ostane le na papirju. Ni dovolj pametna strategija, pomembna je tudi pametna implementacija," je opozoril Stepišnik.

Slovenija bo sredstva usmerila v tista področja, ki imajo največji vpliv na rast in ustvarjanje delovnih mest. Vsaj 50 odstotkov sredstev bo tako namenjenih za spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter za zaposlovanje, predvsem mladih.

Na podlagi analize dejavnosti in posvetovanj so bila v strategiji pametne specializacije opredeljena tudi mednarodno konkurenčna strateška področja, na katerih ima Slovenija znanja, kompetence, kapacitete v gospodarstvu in institucijah znanja. To so razvoj novih materialov in tehnologij, proizvodne, procesne in informacijsko komunikacijske tehnologije ter rešitve za električne in elektronske komponente in naprave.

Stepišnik je ob tem napovedal, da bodo morali projekti na teh področjih slediti družbenim izzivom s področja trajnostne energije, trajnostnih gradenj, trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe virov, zdravja, hrane, okolja, vključujoče in varne družbe.