Nekateri verjamejo, da je to ena od najčistejših energetskih rešitev za našo državo. Zelo težko jih prepričujem, da se motijo in da je lahko elektrika iz sonca samo en sladek delček v energetskem kompotu. Prvi očitki gredo, da mi ni mar za okolje in potem še, da sem del energetskega lobija. Oboje vsekakor ne drži in ob predstavitvi argumentov jim posije drugačen žarek.

Sončne elektrarne trenutno v Sloveniji proizvedejo 2 odstotka energije, v bistveno bolj napredni Nemčiji pa dobrih 5 odstotkov (med turisti poznana država po veliko sonca ). Trenutno, ko sije sonce, sončne elektrarne zadovoljijo več kot 5 odstotkov slovenskih potreb. Seveda te potrebe ne zadovoljuje, ko je tema ali oblačno vreme. Ravno takrat pa vsi prižgejo luči in začnejo porabljati energijo, zato jo velikokrat primanjkuje. Moj dolgoletni prijatelj in velik zanesenjak ter hkrati eden največjih izvajalcev sočnih elektrarn Marko Femc, direktor Plan-neta, mi vedno odvrne, samo skladiščenje še rešimo, pa smo na konju, in verjame, da je komercialna rešitev z elektrolizo-vodikom pred vrati.

Glede na to, da je moja osnovna profesija posel, lahko osvetlim zadevo še iz finančne plati. Gospodinjstvo plačuje 10 odstotkov višjo položnico zaradi elektrike iz sončne energije in dobi iz nje le 2 odstotka. Ste pripravljeni na 5-krat večji račun, če bi dobivali elektriko samo iz sonca. Gotovo ne! Nam za manj kot 1 odstotek višji račun za energijo, v celoti pridobljeno iz obnovljivih virov, ne uspe prepričati niti 1 odstotek naših kupcev. Raje se tolažim, da smo nesposobni, kot da bi za argument navedel, to da ljudem preprosto ni mar. Žalostno je, da ima podobne ali še slabše rezultate tudi konkurenca.

 V tej luči tudi razumem veliko zgražanje ljudi, ko jim je država na začetku leta poveča račun za elektriko za od 2 do 3 € in še bolj razumem ogorčenje podjetij, ki plačujejo tudi po 1.000 evrov več zaradi povečanja prispevka za obnovljive vire (OVE). Previjemo zgodbo na začetek fotovoltaike na Slovenskem. Ta se nikoli ni splačala sama po sebi in se še danes ne. Zato so si v Nemčiji izmisli sistem, da dajemo vsem tem elektrarnam podporo – nek dodatek, da bi bila ta investicija donosna. Nemci so točno vedeli, da s tem podpirajo razvoj svoje industrije. Na začetku so bili ti dodatki skoraj 10-kratnik cene energije. Cena elektrarne je padala in podobno naj bi padala tudi podpora. Vendar tako, kot smo v Sloveniji zaostajali pri uvedi podpore, smo zaostali tudi pri njenem zmanjševanju. Nikoli ne bom pozabil lanskega junija, ko sem dnevno podpisoval po 10 pogodb s sončnimi elektrarnami. Takrat se je investicija splačala že v 5 letih in pri tem ti je država zagotavljala donos vseh 15 let. Ni čudno, da se je vsem popolnoma zmešalo in so vsi hoteli imeti svojo elektrarno. Državi pa je posledično zazijala skoraj 100 mio € velika luknja med prispevki in podporo. Mogoče še ni tako žalostno, da je država zamudila z ukrepanjem, pa tudi to še ni žalostno, da se je na ta način razvijala samo kitajska industrija, ampak to, da je večina elektrarn v lasti tujcev, ki bodo tako 15 let služili na račun naše neumnosti. Neumnost se je nadaljevala, ko je država z začetkom letošnjega leta drastično znižala podporo in tako praktično uničila cel sektor postavljavcev sončnih elektrarn, ki imajo letos 20-krat manj dela kot lani. Naslednje leto bodo – žal – dočakali le redki.

Ponedeljkovo dopoldne je čas za sestanke. Čeprav priporočam, da imajo vsi sestanki v naprej znan dnevni red, je interni jutranji brez njega. Gre bolj za pregled aktivnosti iz prejšnjega tedna in predstavitev novih za prihodnje tedne. Tako dobijo vodje služb pregled na delom drugih služb in je s tem lažja koordinacija, hkrati pa je zbrano vso vodstvo ter lahko hitro preverimo nove ideje in rešitve za vse izzive. Izzivov nam nikoli ne zmanjka. Lesne pelete prodajamo kot vroče žemljice in jih proizvajalec ne zmore toliko narediti, razlog naj bi bili redni strojelomi. Na drugi strani pa prodaja ne proda dovolj plina, da bi nabava lahko dosegla ekonomijo obsega na nabavnem področju. Vodja računovodstva in financ opozori, da lastnik pričakuje naslednji teden rezultate za prve tri kvartale in do konca meseca plan za prihodnja tri leta. Pol ure je bliskovito minilo in že prihaja moj živahen in šaljiv vzklik: Kon'c, kon'c je, izzivov je polno, pojdite delat'.

Zelo verjamem svojim sodelavcem. V nasprotju z njimi pa nikakor ne poslovnim partnerjem iz Bosne in Hercegovine. Poklical sem našega dobavitelja pelet iz BiH, da osebno preverim stanje in se oglasim na obisk. Namen je predvsem s svojo funkcijo vplivati na povečanje njihove resnosti. Dogovoriva se za sestanek v sredo, hkrati pa dobim še obvestilo o višjih nabavnih cenah. Res je, da peletov primanjkuje po vsej Evropi in še najbolj v naši regiji, pomanjkanje pa se najbolj pokaže v kurilni sezoni, ampak kar po telefonu in brez dogovorov so sposobni dvignit cene samo nekateri. Potrebujem nekaj minut, da se sprijaznim z dejstvom, da moramo to prenesti na končne kupce, potem pa hitro v prodajo, da naredimo novo kalkulacijo, rezultat katere je 15€/t višja prodajna cena.

Naša mobilna aplikacije je bila zelo dobro sprejeta med našimi kupci. Je prva v Slovenije in ena redkih na svetu. Trenutno jo uporablja 5 tisoč uporabnikov na Androidu in iOSu. Naš cilj je 10 tisoč uporabnikov do aprila prihodnje leto. Tako želimo po spomladanskem startu poskrbeti še za en jesenski potisk. Vodja marketinga Andrej Kerk je pripravil nekaj predlogov za učinkovito in dokaj nizkocenovno kampanjo. Skupaj sva se strinjala, da so uporabniki zelo zadovoljni z izkušnjo, vendar jih je k njej še dodatno potrebno prepričati. Tako bomo poslovenili naš angleški animirani film, ki prikazuje uporabo aplikacije in smo ga uporabili za kampanjo za mednarodno nagrado WSA. Prikazovali ga bomo preko ciljanih internetnih oglasov in lokalnih televizij. Vse ostale podrobnosti kampanje z veseljem prepustim Andreju, saj je vrhunski strokovnjak na svojem področju.

 Kratke priprave in pogovor z Ireno Delakorda, vodjo računovodstva in financ, za sestanek z mednarodno svetovalno hišo. Radi bi naredili študijo poslovnih učinkov združitve nekaj trgovcev z električno energijo. Trenutno je konkurenca tako ostra in nemilostna, da na dolgi rok verjamemo, da je bolje tako za nas kot tudi za naše kupce, da se nas nekaj poveže. Mi kljub 25 % rasti v letošnjem letu in kljub zmanjšanju števila zaposlenih ne ustvarimo dovolj dobička, da nam bi omogočila resen prodor na slovenski trg, kaj šele nastope na tujem. Verjetno bi bili spodobni to v omejen obsegu naredit v nekaj letih, vendar bomo s kapitalskim povezovanjem to uresničili hitreje in bolje. Ko sem že v avtu na poti k svetovalni hiši, me dobijo še iz banke. Nujno, nujno rabijo moj podpis za bančno garancijo, ki jo urejamo že en mesec. Najbolj sovražim zamujati na sestanek in prav to se mi bo zgodilo. Seveda sem se takoj opravičil in zamudil 4 minute. 15 minut sem nadoknadil na cesti. Vsak teden si gotovo rečem, nikoli ne nadoknadi zamude na cesti. Vendar sem se že resno izboljšal in to počnem samo še 2-krat mesečno, ko je resnično nujno.

 Srečanje je bilo zelo strokovno in konstruktivno. Vračam se z umirjenim tempom. Samo še nekaj telefonov in mailov me je čakalo, preden sem zvečer dočakal svoj čas. Večeri so bogat del dneva. Ponedeljke po možnosti posvetim tudi košarki, nocoj mi odpade. Ekipni športi imajo številne prednosti in eno slabost, da potrebuješ ekipo. V poslu lahko kratek čas nadomestiš manjkajočega sodelavca, pri košarki to ni mogoče. Ključ do zmage je v obeh primerih enak – odlična ekipa, ki deluje kot eno. Tako s partnerko razmisliva, če bi obiskala 15. festival Slowind 2013, ki je ta teden posvečen Vinku Globokarju. Abstraktnost, ki ti da tudi ideje, ki presežejo robove majhnosti. Zahtevna glasba. Ampak sam menim, da če sebe nadgrajuješ s še težjim, tako lahko rasteš. Vseeno, še enkrat v Ljubljano po vseh kilometrih čez dan, me odbija. Po napornem dnevu prevaga predlog po umirjenem večeru. Čaka me nekaj knjig, najbolj me mika Steve Jobs. Bom res prebral teh 580 strani ali uživam ob njegovem filmu. Izvem, da je knjiga prav dobra, film poznavalce razočara. Odločila se bova skupaj. V bistvu potrebujem oboje, malo hrane iz knjig, ker lahko dobim nove ideje in misli, pa tudi razvedrila. Potreben, za nove podvige in energijo, tudi v drugi obliki.