Leta 2011 je bilo podjetje bronasta gazela, lani pa je dobilo naziv srebrna gazela. Navkljub tem zavidljivim preteklim uspehom se je prokurist podjetja GMT Tomaž Gider navadil skromnosti in je pred  razglasitvijo izbora dravsko-pomurske gazele trdil, da bi ga zelo presenetilo, če bi se v finale uvrstili tretjič zapored. A je družbi, ki jo vodi skupaj z direktorjem Vladom Karolyjem, uspelo prav to. Na regijskem izboru je GMT dosegel klasični hat trick in je zmagal tretjič zapored.

Kakšne trende ta čas doživlja vaša trgovska panoga v Sloveniji in v širši regiji?

Pozitivne. Krizna leta so nam zelo pisana na kožo, saj ponujamo izdelke, ki so alternativa dražjim originalnim rezervnim delom. Obenem prodaja novih vozil usiha, kar pomeni, da se ljudje vozijo s starejšimi avtomobili, ki jih je treba pogosteje vzdrževati.

Če torej ne bi bilo krize na avtomobilskem trgu, ne bi bili tako uspešni?

Ne, saj smo rasli tudi do leta 2008 s skoraj 25-odstotno letno rastjo. Pogon rasti bi bil pač drugačen. V naši panogi pa zdaj vsaka normalna firma doživlja približno desetodstotno rast, sicer z njo nekaj ni v redu.

Kljub temu je GMT lani doživel približno sedemodstotno zmanjšanje prodaje.

To je bila izključno posledica tega, ker smo določene posle prenesli z matične firme na hčerinska podjetja. Letos je rast spet približno 20-odstotna.

Vložili ste v gradnjo sončnih elektrarn, zdaj imate že tri. Nameravate širiti to mrežo?

Ne. S temi naložbami nam je uspelo ujeti zadnji vlak. Vsem elektrarnam, ki so se priključile v omrežje do 30. junija 2012, država subvencionira ceno, ki omogoča normalno povračilo vložka. Zdaj pa se takšna naložba ne splača več. Državi je Evropska unija določila kvote, ki smo jih prehitro izpolnili.

Zaradi bližine Madžarske bi pričakovali, da bi se intenzivno širili tudi na to tržišče, a tega ne počnete. Zakaj?

Ko smo vstopili na tržišče bivše Jugoslavije in Bolgarije, smo načrtovali tudi širitev na Madžarsko. Vendar jo je močno prizadela kriza, zato se nam predvideni posel ne izide. Zdaj ni primeren čas za vlaganje v Madžarsko. Potrebni bosta vsaj še dve leti, ali tri, da se bo firma, ki smo jo nameravali prevzeti, sanirala, šele potem se bomo lahko pogovarjali naprej.

Ali že gradite poslovno-logistično središče v bližini Murske Sobote, ki naj bi se raztezalo na 26.000 kvadratnih metrih zemljišča?

Ne. Zemljišče smo kupili, projekt je pripravljen, denar tudi. Ni pa pripravljeno naše gospodarsko okolje. Konec meseca bomo tam postavili šotor, da bi razrešili sedanjo skladiščno prostorsko stisko. V teh razmerah se ne upamo vlagati  v takšno naložbo, ker je preveč neznank.

Šotor je samo kratkoročna rešitev. Obstaja rezervni načrt?

Bazo podjetja imamo v neposredni bližini treh sosednjih držav. V Avstriji nam je župan ene izmed občin ponudil zemljišče brezplačno in bi nam za tri leta oprostil plačilo vseh dajatev. Domoljub si lahko samo do določene meje, ko pa se ti račun več ne izide, lahko zapreš podjetje  ali iščeš možnosti drugje. V naši državi bi se nekateri vsekakor morali vprašati po svojem zdravju. Za primer: zaradi napovedanega davka na nepremičnine bomo utrpeli visoke dodatne stroške, ker imamo veliko nepremičnin po Sloveniji. Izračunali smo, da bi lahko za ta denar zaposlil pet ljudi s 1100 evrov plače. To je absurdno.

Danes šteje vaše podjetje že 95 zaposlenih. Ali boste že letos presegli stotico ali si ne upate več zaposlovati?

Mogoče bomo dosegli število 99. Letos smo zaposlili šest ljudi, dva nova prideta novembra. Zaposlujemo skrajno previdno, to storimo šele potem, ko z obstoječim kadrom ne gre več. Smo zelo vitko grajena firma, s tem nadzorujemo stroške. Da ne zaposlujemo več, pa je kriva tudi naša zakonodaja.

Načrtovali ste prevzem podjetja Agroservis, s čimer bi  rešili 130 delovnih mest, a je ta posel padel v vodo. Zakaj?

Podjetje je v prisilni poravnavi in po naši oceni bo morala že letos pasti v stečaj, ker je lastniško izčrpano. Firma ima 65-letno tradicijo, v našem lokalnem okolju nekaj pomeni, zato smo jo hoteli rešiti in smo tudi ocenili, da ima prihodnost. Nismo pa hoteli prevzeti nekaterih bremen iz preteklosti. Kljub temu  da smo bili pripravljeni rešiti 130 delovnih mest, nismo našli človeka v državi, ki bi nam prisluhnil in bi ustavil davčno izvršbo, ki bo potopila podjetje. 

Vas to frustrira?

Frustrira me vedenje določenih ljudi, ki bi morali  v takšnih primerih podjetnikom prisluhniti, pa tega ne storijo.

Predlani ste bili na finalu bronasta, lani srebrna gazela. Bi bilo letos vse razen zlate gazele za vas neuspeh?

Kje pa. Za nas je že uspeh, da smo ponovno zmagali na regijskem izboru in se uvrstili v finale, ne vem, ali je že komu drugemu to uspelo trikrat zapored. Zmage pa ne pričakujem, saj smo za to nekoliko prekratki, nimamo dodane vrednosti, kakršno imajo nekatera razvojna in proizvodna podjetja. Navsezadnje smo le trgovsko podjetje.