Kljub splošni krizi in visoki brezposelnosti se v občini lahko pohvalijo z enim najuspešnejših podjetij v Sloveniji. To je DEWESoft, zlata gazela 2012, družba, ki velja za eno ključnih svetovnih razvojnih podjetij na področju programske opreme za opravljanje meritev in za vodilnega proizvajalca merilnih inštrumentov za vesoljsko in avtomobilsko industrijo.

Teden dni je že javno razgrnjen in poteka javna obravnava Občinskega prostorskega načrta in Okoljskega poročila. Kaj OPN prinaša, kar se tiče gospodarstva oziroma infrastrukture, ki spodbuja gospodarstvo v občini?

Občina je v OPN opredelila naslednje prioritete uresničevanja razvojnih ciljev: krepitev vloge Trbovelj kot vodilnega mesta v regiji, povečanje števila delovnih mest predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju, ohranitev in razvoj energetike, prostorska in ekološka sanacija degradiranih površin, s ciljem vzpostavitve in razvoja novih dejavnosti, ki bodo omogočila generiranje novih poslovnih priložnosti v občini in regiji, vzpostavitev novih gospodarskih in industrijskih con za ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti, izboljšati prepoznavnost podeželja in ohranjanje prebivalstva na podeželju, izboljšanje dostopnosti in infrastrukturne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij. Hkrati s spodbujanjem razvoja novih dejavnosti in delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju bo občina omogočila tudi zadostne površine za oblikovanje nove OIC na degradiranih rudniških površinah. Z izgradnjo nove obrtno industrijska cone, ki bo po obsegu zadovoljevala potrebe tako s stališča preselitve obstoječih industrijskih obratov iz centra mesta, kot tudi novih investitorjev, bo občina obstoječe industrijske in druge opuščene ali degradirane lokacije znotraj mesta namenila razvoju centralnih in stanovanjskih dejavnosti ter novih, inovativnih poslovnih dejavnosti.

Kje je za podjetne še največ priložnosti v občini?

Vlada RS je 25. 7. 2013 sprejela sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, za občine Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Ukrepi  se  bodo izvajali v obdobju 2013 – 2018. Podlaga za navedene ukrepe je Zakon o regionalnem razvoju, ki na  območjih, kjer je stopnja brezposelnosti zadnje tri mesece višja od 17 odstotkov, omogoča prednostno izvajanje ukrepov, s katerimi bi zmanjšali razvojne ovire in spodbudili gospodarske dejavnike treh občin k izkoriščanju razvojnih priložnosti. Cilj programa je zmanjšati zaostanek v razvoju (nova delovna mesta in zaposlovanje, zagon novih inovativnih podjetij, spodbujanje tujih vlaganj in vzpostavitev pogojev gospodarske rasti, izboljšanje prometne in gospodarske  infrastrukture). Za omenjene tri občine, med njimi tudi našo, je bil zato sprejet tudi Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne  podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Predvideni so naslednji ukrepi: program spodbujanja konkurenčnosti  v skupni višini 13.374.000 € v obdobju 2013–2018, povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje, infrastruktura, in spodbude za trajnostni razvoj podeželja iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, prometna in energetska infrastruktura in seznanitev z urejanjem javne infrastrukture in prenosi državnega premoženja iz države na občine, kjer je izvedba v rokah občin Radeče, Trbovlje in Hrastnik.

Kako pa občina spremlja projekt Podjetno v svet podjetništva, ki spodbuja predvsem brezposelne, da se samozavestno odločijo za lastno podjetniško pot.  Projekt smo podprli in operacijo Podjetno Zasavje bo RCR d.o.o. ponovno prijavil na 7. razpis razvoja regij, katerega rok za prijavo se izteče 30. septembra. Nova prijava predvideva izvedbo aktivnosti v celoti v letu 2014. Predvideva se sofinanciranje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, vsaka v višini 23.549 evrov.

Podjetno v svet podjetništva Hrastnik–Radeče–Trbovlje bo projekt, kamor bo vključenih 160 udeležencev, ki bodo  v štirih mesecih razvili svojo podjetniško idejo, se dodatno usposobili in ustvarili nova delovna mesta v novonastalih podjetjih, s. p. ali drugih oblikah dejavnosti. V ta program bodo vključene brezposelne osebe, ki bodo imele dobro poslovno idejo in motiv, da ustvarijo eno ali več delovnih mest v svojem podjetju. 

Pred dnevi ste zaključili anketo v sklopu priprave strategije razvoja mesta. Kaj je pokazala?

Anketa je bila izbrana kot ena izmed tehnik sodelovanja javnosti v procesu priprave strateškega dokumenta razvoja naše občine. Z njo smo želeli pridobiti informacije o mnenju lokalnega prebivalstva in tistih, ki v Trbovljah ne bivajo, ampak vanj prihajajo po opravkih. Nad odzivom smo bili prijetno presenečeni, saj je anketo izpolnilo več kot 500 občanov. Anketiranci občino Trbovlje največkrat opisujejo z negativnimi besedami: onesnaženost, zaostalost gospodarstva in brezposelnost, dolgočasnost, zaspanost, apatičnost ljudi. Med pogosteje uporabljenimi besedami so se pojavile tudi nekatere pozitivne besede, ki so občino označile kot lepo in občanom prijazno. Med anketiranci je s kakovostjo bivanja v občini največ srednje zadovoljnih, sledijo zadovoljni, najmanj je nezadovoljnih. Več kot polovica anketirancev je zadovoljna z oskrbo z elektriko in toploto, dostopnostjo do telekomunikacij, otroškim varstvom in možnostjo izobraževanja. Velik delež je nezadovoljnih s ponudbo delovnih mest, s stanjem cest in s turistično ponudbo. Trbovlje leta 2030 naj bi po mnenju največjega dela anketirancev izgledale boljše. V Trbovljah pričakujejo več prebivalcev, izboljšano kakovost okolja, razvoj gospodarstva, večjo urejenost in prenovljene stavb, ulice in javne površine. Kot področja za možnost razvoja je največ anketirancev izpostavilo energetiko, obrt in storitev varovanja in oskrbe starejših občanov.

Kako uspešna pa je občina pri črpanju evropskih sredstev?

Ocenjujemo, da smo pri črpanju evropskih sredstev uspešni. Za projekt rekonstrukcije in energetske sanacije Osnovne šole Trbovlje smo prejeli 166 tisoč evrov. Prejeli smo tudi sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada EU za energetsko sanacijo enote Vrtca Trbovlje Ciciban. Konec meseca julija letos so se začela dela preplastitve atletske steze na stadionu Rudar. Preplastitev atletske steze je sofinancirala tudi Fundacija za šport v višini cca. 32.000 €. V letu 2013 smo bili uspešni še pri kandidiranju za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi s projektom Prenova mestne ulice Kešetovo–Rudarska cesta. Sredstva so nam odobrili v celoti v višini 727.674 evrov. Iz naslova sofinanciranja občin imamo odobrena sredstva v višini 175.364 evrov za leto 2013 za sofinanciranje rekonstrukcije lokalne ceste od zdravstvenega doma do Vrtca Pikapolonica, rekonstrukcije ceste Klek–Čebine, odsek Potoška vas–Šrubar ter 175.364 evrov za leto 2014 za sofinanciranje rekonstrukcijr ceste Klek–Čebine, odsek Potoška vas–Šrubar. Pripravljamo še dokumentacijo za prijavo operacije Adaptacija in energetska sanacija Vrtca Pikapolonica, ki jo bomo prijavili na 7. razpis Razvoja regij in izvajali v letu 2014. Projektantska ocena del je 865.034 evrov, od tega računamo na sofinanciranje v višini 521.334 evrov.

Zakaj v občini še vedno pretežno slonite na energetiki in se ne posvečate toliko novim industrijam?

Vlada RS je res sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi ter imenovala delovno skupine za pripravo državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi. Obravnavani odsek zajema možnost izrabe vodnega potenciala za potrebe proizvodnje električne energije za odsek med krajema Ponoviče in Suhadol. Načrtujejo se 3 HE na območju srednje Save, ki bodo delovali v pretočno-akumulacijskem režimu. S sprejemom obeh vladnih sklepov se začenja nadaljevanje priprave DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Kot je znano, so srednjesavske občine (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško) že do zdaj sodelovale pri izdelavi smernic za DPN in pripravi Nabora projektov vodne, državne in cestne infrastrukture za te elektrarne. Pričakujemo, da bosta potekala pospešena izdelava in sprejem DPN, kar je predpogoj za začetek gradnje.

A energetika ni edino, o čemer razmišljamo. V strateškem delu prostorskega načrta določamo zagotovitev zadostnih površin in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. S tem si želimo poleg že obstoječih industrijskih con predvideti nove površine v obliki gospodarskih con, dodatne površine za manjše obrtnike in ohranjati ter spodbujati razvoj delovnih mest na podeželju. Omogočiti želimo tudi razvoj podeželskega dela občine, s spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih ter dodatnih dejavnosti kmetij. Spodbujati želimo tudi razvoj okolju prijaznih dejavnosti. Veliko razmišljamo tudi o turizmu, na eni strani z navezovanjem na kmetijsko dejavnost in ohranjanje narave, na drugi strani pa ohranjanje rudarske in tehnično-industrijske dediščine, ki nas je konec koncev zaznamovala.