Ko opazujem znamke produktov, se mešajo multinacionalke in lokalna podjetja. Kako pomembno je ime produkta, še posebej, če to ni vezano le na nacionalne okvire, se zavem tudi sama. V JHP namreč razvijamo produkt, katerega ciljni trg je naša stara celina. Iskanje pravega imena ali bolje preverjanje favoriziranega traja že kar nekaj časa. Testiranje je pokazalo, da ime produkta v želeni frekvenci zazveni po tem, ko povem zgodbo, kako je nastalo. Poleg črk, ki ime sestavljajo, je treba nato še preverba dostopnosti spletnih domen in vizualizacija imena. Proces poimenovanja je torej daleč od tega, da bi bil enostaven, čeprav mora na koncu in navzven delovati preprosto, spontano in zapomljivo.

Na prvi vtis že dolgo ne dam veliko, predvsem zato, kjer ne zgolj podjetja temveč tudi posamezniki, vlagajo gore truda v to, da izpilijo »svojih prvih pet minut«, ki so lahko daleč od tistega kar sledi po tem. Bolj se zanesem na intuicijo, torej na občutek, ali je nekaj ok ali ne. V poslu in življenju vsak dan sprejemam goro odločitev in dobršno število slednjih nima analitične razlage, zakaj so bile sprejete. Meja med drznostjo, ki presega strah pred neznanim in edina omogoča napredek ter previdnostjo, ki naj bi ohranjala dosežen nivo, je vedno izziv. Med Don Kihotom in konservativcem je torej tanka linija, pri čemer je ocena o tem, ali je linija presežena ali v mejah, vedno odvisna od dimenzije in časa presoje.

Vstop v metro na prvem koraku kaže, da je načrtovanje razpolagalo z izhodišči, ki 30 let pozneje ne držijo več. Gre namreč za višino stropa hodnikov in vagonov. Nesrečneži nad 185 cm imajo resne težave, saj je pri hoji potrebna posebna pozornost in previdno sklanjanje glave. Pomembna malenkost, ki je vsako leto verjetno bolj opazna. Tudi v naših krajih je obilo kritik na (ne)ustreznost načrtovanja projektov. Treba je priznati, da je razmišljanje in predvidevanje situacij, ki se bodo zgodile v nadaljnjih desetih, dvajsetih ali tridesetih letih zahtevno, zato velja pri tem izbirati usposobljene ljudi, ljudi z intuicijo in širino, ki presega običajne naučene okvire. Slovenija je vedno veljala za kraj izvrstnih svetovalnih inženirjev, to je tako rad poudarjal žal že pokojni Saša Skulj. Kot sopredavatelja na temo FIDIC gradbenih pogodb sva dolge ure razpredala o temah vodenja projektov, razreševanje sporov, ki nastanejo ob izvajanju gradbenih pogodb in o tem, kako v določenih situacijah zaleže efekt šoka, ko v izogib nekonstruktivnim prepirom enostavno vstaneš od mize in odideš.

Z opazovanjem stvaritev Goye, Valazqueza in Rubensa si spočijem oči in napolnim dušo. Ob tem, ko korakava navzdol po stopnicah muzeja Prado, se vprašam, kaj mi je ostalo v spominu. Zavem se, da vsega, ne glede na to, kako osupljivo je, ne nosim s seboj, ampak le nekaj tistih, ki so izstopali. Spomin je torej fokusiran na vrh piramide, ki je odvisna od dojemanja in razpoloženja opazovalca. Če to prenesem v posel, pomeni, da je sicer izjemnega pomena, da ohranjaš kakovost in najvišji možen nivo vsakega od delčkov mozaika storitve, vendar boš posamezni stranki ne glede na to pustil v spominu le en delček, ki ga bo sama izbrala in označila kot zapomljivo in s tem okarakterizirala celoto.

Ne glede na lokacijo me čez vikend čaka pisanje revizijskega zahtevka, ki ga moramo oddati v ponedeljek. Misli uhajajo k strategiji pisanja. Idealiziranje, da vedno zmaga resnica, osnovana na spoštovanju zakona, je pomendral pred kratkim javno izrečen stavek enega od ključnih odločevalcev v postopkih javnega naročanja, v smislu, da sodbe temeljijo na prepričljivosti vsakokratnega vlagatelja. Pogled nazaj v Cicerov čas kaže, da presoja in iskanje resnice nikoli ni bil enoznačen proces navajanja in tehtanja argumentov, temveč kombinacija strategije, dobre priprave, izkušenj in šova. Ne glede na to, ali se s tem strinjam ali ne, sedanjost kaže enako sliko. Situacijo je treba vzeti v zakup in se lotiti dela.

Po dobrem kosilu zakorakava v popoldan z okusom jesenskega sonca.

Rezime dneva: mešanica okusov.