Dihotomija v nas

Kaj so tiste lastnosti pri Slovencih/kah, da se vedemo tako diametralno nasprotno? Po eni strani vrhunski dosežki (start-upov, športnikov, znanstvenikov, umetnikov ...), po drugi strani pa (politični) kaos v državi. Če se obrnem po pomoč k Trstenjaku in Musku, vidim, da so naše glavne značilnosti (Trstenjak, 1992: Misli o slovenskem človeku), da:

  • smo razmejen narod (razdvojenost, zamejci),

  • smo mejni narod (majhen narod, primerjamo in prilagajamo se sosedom),

  • izgubljamo identiteto, imamo občutek manjvrednosti,

  • smo sprt narod (a v političnih krizah – držimo skupaj?),

  • smo ustvarjalni

  • in nevrotični,

k čemur lahko dodamo še (Musek, 1994: Psihološki portret Slovencev) to, da smo:

  • introvertirani (aktivnost, družabnost, impulzivnost, tveganje, čustvena izraznost, čut odgovornosti),

  • individualisti (tudi materialisti),

  • čustveno labilni, hkrati pa izražamo psihoticizem (agresivnost, maskulinost, grobost, brezobzirnost, sumničavost ...).

Diametralnost torej ne preseneča več, kajne? In kaj zdaj?

Odgovornost se začne pri …?

Nekaj statistike:

  • do leta 1820 je BDP rasel po 3 % na 1000 let

  • v naslednjih 190 letih se je BDP povečal za 5500 %

  • po letu 1945 je 2,5-krat več ljudi, 7-krat večja izraba naravnih virov ob isto velikem planetu …

  • 70 % premoženja je v ZDA v rokah 1 % ljudi, 500 podjetij ustvari 53 % BDP sveta, razpon med najbogatejšimi in najrevnejšimi je v UK 100:1, v svetu 550:1, v tem trenutku poteka 28 vojn, le 15 % prebivalstva zasluži več kot 6 dolarjev na dan …

Posledično je bila moja odločitev, da sem aktivna na področju (družbene) odgovornosti. Povezano je z vzgojo, ki mi je vcepila, da smo vsi del vsega in da je moja usoda odvisna od usode vseh. Ne vprašaj, komu zvoni, kajti zvoni tebi. Zato sem pred leti stopila k soustanoviteljstvu IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki letos praznuje 10 let.

Prihodnji teden organizira jubilejno, 10. konferenco s tega področja, z naslovom Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 – Poročanje o DO. Ker sem recenzentka te konference, je dobršen del današnjega dne potekal v znamenju pregleda prispevkov, ki so jih pripravili avtorji/avtorice. Prispevki in dobre prakse so izjemni, ampak najbolj me je navdušila 16-letna Nomi Hrast, gimnazijka. Na osnovi raziskave je pripravila vsebino predmeta Družbena odgovornost, ki bi jo naj vključili v kurikulum srednjih šol in gimnazij. Bodi sprememba, ki jo želiš videti. Gandhi. No excuses. Dodaja Madi Sharma. Nomi Hrast in na srečo še marsikdo, tudi pri nas, pa to živi.

Razprimo krila

Da moramo nekaj narediti in da ni čas za izgovore je bilo vodilo ekipe Razprimo krila, ki je dve leti nazaj na prošnjo MOM pripravljala razvojni dokument za finančno perspektivo 2014-2020. V ekipi, ki se je zavedala svoje odgovornosti, in je delala pro bono comunis, so bile tudi osebe, ki so po tem postale evropska komisarka, članica kabineta evropske komisarke, poslanka v DZ, uspešna sanatorka podjetij v Sloveniji, direktorica večjega podjetja, ki prodira na tuje trge, vodja evropskega projekta, vodja filiale tujega podjetja … kako tipično – v Mariboru ni bilo posluha. Toda ne odnehamo. Danes smo se sestale, del te ekipe. Okoliščine sedaj so drugačne. Zdaj je čas. To je naša odgovornost.