"Promet TM Viste je v letu 2014 zrasel na preko 3,2 milijona evrov, promet celotnega Go Opti sistema pa je znašal preko 3,5 milijona evrov. Septembra lani smo namreč preoblikovali poslovni model. Oblikujemo sistem, v katerem povezujemo prevoznike s potniki. Že zdaj za nas dela več kot 20 prevoznikov, šest preko franšiznega sistema, občasno in vedno bolj redno pa z nami sodelujejo še drugi. Tako da se prevoz potnika šteje kot prihodek prevoznika, nam, ki smo posrednik, pa se kot prihodek šteje samo provizija. Zato so bili naši prihodki nižji že lani, če bomo letos zrasli na štiri milijone evrov, pa bo posledično naš promet padel na dva milijona evrov.


Za vas je značilno, da se veliko ukvarjate z optimizacijo poslovnega modela. Gre za vitkost poslovanja ali tako že sicer zahteva narava vašega posla?

Ko rasteš, se vedno znova soočaš z novimi problemi, določenih stvari tudi ne poznaš. Dokler ne najdeš idealnega poslovnega modela, ga moraš spreminjati in iskati najboljšo pot. V tem času smo naredili veliko, saj se zgledujemo po velikih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi storitvami kot mi. Zdaj smo nekako prišli do podobnih rešitev, čeprav smo unikatni in imamo precej lastnih prilagajanj, smo pa šli čez vse faze. Zdaj smo tam, kjer smo želeli biti že na začetku. Ko smo začeli, smo želeli biti samo softver hiša, ki pripravi rešitev za prevoznike, ampak niso želeli sodelovati z nami, zato smo kupili svoje avtomobile. Ko so videli, da hitro rastemo, pa so hoteli delati z nami in smo jih najprej povabili k sodelovanju preko franšiznega sistema, ker se nam je zdelo, da bomo tako imeli boljši nadzor, ampak se je izkazalo, da ta sistem vendarle ni tako dober. Novi sistem, v katerem smo lastniki klicnega centra in podpornih služb, prevozniki pa dejansko samo izvajalci prevoza, se je izkazal za boljšega. Kot franšiza je namreč prevoznik imel tudi druge naloge, denimo lokalno trženje in prevzemanje določenih tveganj, zdaj pa samo izvaja prevoze, mi pa poskrbimo za trženje, cenovne sisteme in ostalo, kar spada zraven.

Trg prevozništva je zelo razbit, že če pogledamo samo taksiste. Verjetno ima vsak neko svojo logiko in je s franšizami težko vzdrževati enake standarde prevozov.

Zagotovo. To je velik problem, ki smo ga začutili zelo hitro, ko smo v sistem vpeljevali nove prevoznike. Videli smo, kako so si prevozniki med sabo različni po načinu dela, zanesljivosti… Zato smo potrebovali nekaj časa, da smo videli, kaj gre narobe, kako postavljati standarde, da smo ugotovili, kakšna je zakonodaja in kako se dejansko pravilno izvaja v praksi, predvsem za področje voženj v vozilih z do osmimi potniki.

Zaposlenih imate malo ljudi. So vozniki torej povečini samostojni podjetniki?

Ravno to se trenutno spreminja. Zdaj nas je 18 in to je ena ključnih sprememb. Do sedaj smo na eni strani imeli franšizna podjetja in določena prevozna podjetja, pa tudi lastna vozila in voznike, ki so res večinoma delali kot samostojni podjetniki. Zaradi senzonskosti posla - med vikendi imamo veliko več dela kot med tednom, poleti več kot pozimi - je bil to način, s katerim smo povzemali prakso drugih prevoznikov, ker pa so sindikati začeli opozarjati, da to ni v redu, smo se odločili, da tudi na tem področju postavimo standarde. Ni nam v interesu rasti s kupovanjem lastnih vozil, celo umikamo jih, in bomo delali samo še s prevozniki, ki pa morajo spoštovati delovno-pravno zakonodajo. Ta je v Sloveniji precej problematična. Zato se nagibamo k temu, da je voznik lastnik svojega avtomobila in lahko opravlja prevoze za različne naročnike, s čimer tudi največ zasluži.


Pri vaši storitvi je za zadovoljstvo potnikov dejansko ključen dejavnik voznik, njegove izkušnje, odnos do strank…

Na tem veliko delamo. Trudimo se z izobraževanji voznikov. Obveščamo jih o pomembnih stvareh o podjetju, sproti razrešujemo morebitne težave, ki nastajajo pri organizaciji prevoza ali na poti. Imamo tudi poseben način treninga, s katerim sprejemamo nove voznike. Poleg tega mora biti voznik tudi primerno plačan, da bo zadovoljen. Večinoma so zelo zadovoljni, moramo pa seveda še izboljšati pogoje njihovega dela. Ker nas 90 odstotkov potnikov ocenjuje z ocenami od 8 do 10, menimo, da so zadovoljni tudi naši potniki.


Kljub vsemu se najbrž še vedno najdejo nezadovoljne stranke, ki morda zaradi prometne nesreče na avtocesti zamujajo na letalo ali pa vas na letališču čakajo več ur.

Na eni strani imamo zelo dobre informacije, kaj se dogaja na cesti, s tem pa tudi, koliko časa je dobro imeti pred letom. Tako stranki že ob nakupu svetujemo, koliko časa naj si vzame za prevoz. Vožnje načrtujemo glede na vremenske razmere, lahko pa se vedno zgodi tudi kaj nepredvidljivega. Verjamemo sicer, da smo bolj zanesljivi, kot če gre potnik z lastnim avtomobilom, saj imamo operativce, ki sproti javljajo, kaj se dogaja na cesti. Vsakemu vozilu sledimo in natančno vemo, kje je. Lahko ga pravočasno obvestimo o okoliščinah na cesti. Včasih dobimo informacije s terena tudi še pred obvestilom Darsa. Naši vozniki se namreč obveščajo med sabo in zadeve rešujemo tudi tako, da potnike v gneči lahko poberemo z drugimi vozili. Ta sistem smo že precej dobro izpilili, tako da je bilo prvi dve leti največ takšnih problemov, sploh pozimi na avtocesti proti Primorski, zadnji dve leti pa je takšnih primerov malo.

Se to izboljšuje z večanjem števila potnikov ali gre takšne dogodke vzeti v zakup za nizko ceno prevoza?

Ključen del našega sistema je optimizacija na eni strani, na drugi pa cenovni sistem. To dvoje, skupaj z oknom fleksibilnosti, na katero je pripravljena stranka, da se odhod lahko maksimalno zamakne, sta naši največji inovaciji in to je svetovni dosežek, ki ga dosegel še nihče drug. Oboje ves čas izboljšujemo. Več je ljudi, manj je čakanja, zato tudi ves čas delamo na rasti in sporočamo, kako je z nami preprosto priti do letališča.

Je trg, ki ga pokrivate, dovolj ali načrtujete širitev še kam drugam?

Toliko vlagamo v razvoj, da moramo dokazati, da naš sistem deluje tudi drugje, ne le v Sloveniji. Če nam bo uspelo pridobiti investicijo, gremo v Italijo in Avstrijo, v načrtu pa sta tudi Poljska in Nemčija.

Lahko o tem že poveste kaj več?

Trenutno se pogovarjamo s tremi tujimi skladi, ker slovenski nimajo toliko denarja. Govorimo o 2,5 milijona evrov za prvo tranšo, nato pa še pet milijonov evrov. Pogovarjamo se v Berlinu, Istambulu in na Poljskem. Zanimanja je precej. Dobro je, ker gre za zanimive destinacije tudi za nas, tako da iščemo tudi investitorja, ki nam bo lokalno odpiral vrata.