»Čeprav prihajamo z različnih področij, vsi razmišljamo podobno, zato sva z Jušem že pred dvema letoma izpeljala podoben projekt za 20 študentov. Takrat akademija ni bila toliko usmerjena v podjetništvo, ampak smo si ogledali celotno Kanado. Ko se je tretji član ekipe Jan vrnil s študentske izmenjave, smo začeli razmišljati, kako bi lahko mladim pokazali, kar smo mi doživeli v Kanadi, in  je spremenilo naša življenja. Tako smo ustanovili Toronto Business Academy, pri kateri vsak dan razvijamo nove ideje. Ko smo se združili s profesorjem Lawrencom Hewickom, pa je celoten projekt dobil povsem novo, veliko bolj profesionalno raven. Tudi ko smo projekt predstavljali gospodarstvenikom, so nam vsi prišli naproti,« o začetkih akademije pripoveduje Aleš in dodaja, da je program tudi uradno akreditiran za študij v tujini in študentom prinaša 12 kreditnih točk.
Cena programa je 1500 evrov, pri čemer študenti lahko pridobijo 700 evrov štipendije pri Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Prijavijo se lahko sicer vsi študenti, mladi podjetniki, vsi, ki si želijo neke spremembe, razmišljati zunaj okvirov, dodajajo v ekipi.

Prodreti želijo na vse celine


Prvo leto bo akademija namenjena največ 48 Slovencem, kasneje bi jo radi razširili in vanjo privabili udeležence iz drugih držav, denimo po deset iz vsake države, kar bi kasneje vsem omogočilo, da bi se pri postavljanju lastnega podjetja lahko povezovali s kolegi iz različnih držav. »Upamo, da bomo zgradili skupnost, v kateri si bodo udeleženci akademije iz različnih generacij pomagali pri preboju na trg ali pri katerem koli drugem delu posla,« pojasnjuje Aleš. Dolgoročni cilj je takšne akademije postaviti na vseh kontinentih, pri čemer bi bila vsaka specializirana za določeno podjetniško smer, glede na prevladujočo dejavnost posamezne celine.
 


Raznolikost zaželena

Program se bo sicer začel že v Sloveniji pred odhodom v Kanado, in sicer bodo udeleženci spoznali podjetništvo v Evropski uniji in kakšne gospodarske povezave imamo s Kanado, pomembno točko na zemljevidu podjetništva, saj se od tam odpira trg tudi na ZDA in v Mehiko. »Upamo, da v programu ne bodo sodelovali samo ekonomisti, ampak tudi udeleženci z drugih področij. Nekaj prijav je tudi denimo s področja umetnosti in takšne raznolikosti si tudi želimo, ker tako lahko že tukaj vsem damo nekaj osnov, v Kanadi pa se bodo lahko posvetili bolj specifičnim vsebinam, prilagojenim profilom udeležencev akademije,« pojasnjuje Aleš.


Predavanja v Torontu se bodo odvijala na Ted Rogers School of Management. Gre za fakulteto, ki je korak oddaljena od finančne četrti in Dundas trga, glavnega trga v Torontu. »Želeli smo jih postaviti v središče, da bodo začutili tudi utrip mesta,« pravi Aleš in dodaja, da bodo udeleženci dva tedna obiskovali intenzivna predavanja, v popoldanskem času pa jih bo čakalo še veliko domačega branja. Predmet International Business Culture je zasnoval profesor Laurence Hewick, ki bo predavanja tudi izvajal, pri posameznih modulih pa bodo sodelovali tudi drugi častni gostje iz gospodarstva. Zadnji teden akademije bo namenjen ogledom različnih podjetij in finančnih ustanov, tako da si bodo udeleženci lahko tudi od blizu ogledali proces dela v multinacionalkah, kot je Google, in finančnih ustanovah, kot je Bank of Montreal, ki je peta največja banka na svetu.


Udeleženci bodo sicer skozi celoten program pisali poslovni načrt za neko storitev ali produkt, na koncu akademije pa jih bo čakalo pitchanje pred poslovnimi angeli in vlagatelji. Najboljši trije se bodo lahko dogovorili za kakšno naložbo ali morda prakso v kakšnem kanadskem podjetju.