Četudi se je velik del slovenske lesne industrije potopil, je Akron tudi zaradi svoje dokaj nišne usmeritve obstal. Od začetka do danes so sicer produkte in storitve razširili še na drsna vrata in opremo za spalnice ter otroške sobe. Akronovi glavni trgi so Slovenija, Hrvaška in Avstrija, kjer imajo tudi svoja podjetja.


Delajo predvsem neposredno s kupci in manj prek posrednikov. Za neposredno naročanje izdelkov ima Akron programsko opremo, ki omogoča, da se potrebne informacije o naročilu ne izgubljajo med dokumenti. »Internet je pri nas izjemnega pomena, saj mora zastopnik poslati zelo jasne izmere in podatke ter zahteve kupca, ne pa nekaj napisanega na rob nekega papirja. Reklamacije so predrage in si z njimi res ne smemo uničevati ugleda,« poudarja Mir.


Letos bodo samo za nadgradnjo programske opreme vložili skoraj 40.000 evrov. Denar bodo zagotovili iz lastnih virov, saj se na razpise ne prijavljajo več, ker je za njih postopek prezapleten. »Trenutno razvijamo unikatno svetovno aplikacijo za naročanje pohištva po meri, ki nam bo zagotovila preboj na globalni trg. Potem  nas čaka še pospešeno trženje. Z odlično programsko opremo smo se ubranili tudi pred kitajskim udarom, saj sicer ne bi mogli konkurirati njihovim izdelkom, pri katerih so carinske dajatve nižje od repromateriala. Zato je bila naša usmeritev pred 15 leti še jasneje začrtana – delamo po meri in kupec lahko s pomočjo interneta vse sestavi sam.« Iverne plošče kupujejo prek slovenskih posrednikov pri treh avstrijskih partnerjih, ki so cenejši od slovenskih in imajo tudi vse certifikate, da material ni okolju škodljiv. Okovje za drsna vrata pa je plod lastnega znanja in razvoja.



Razvoj Akronovih produktov temelji na razvojnih inženirjih in informatikih, medtem ko proizvodnja in dostava slonita na manj izobraženem kadru. Večinoma delajo z invalidi, in ker so med njimi tudi gluhi, je jasna komunikacija precejšen izziv. »Zato smo postavili tak sistem, ki omogoča jasno sporazumevanje in razumevanje nalog. Novi sodelavci se lahko zelo hitro vključijo v delo.« Uvajanje novih sodelavcev v proizvodnjo poteka nekaj mesecev, vsak novi sodelavec pa dobi mentorja.



Pri iskanju kadrov jim je v oporo Zavod RS za zaposlovanje, ki opravi predizbor, kar jim precej skrajša postopek iskanja ustreznih kadrov. Nedavno so v proizvodnji uvedli kroženje, kar med drugim zagotavlja manj monotono delo in tudi to, da lahko vsak nadomešča vsakega. »Vendar pa težimo k temu, da ljudje delajo predvsem za tistimi stroji, ki jim najbolj ustrezajo,« trdi Mir.



Glede napovedovanja nadaljnje rasti prihodkov, ki se zadnja leta kljub krizi ves čas stabilno zadržuje okoli 2,7 milijona evrov, je Mir dokaj zadržan, saj so potrošniki pri nakupih še vedno previdni. »Naši prihodki v letu 2014 so bili na ravni leta 2013 in smo zadovoljni.



Mir je izjemno kritičen do vlade in ustanov, katerih naloga je skrb za ravnanje z lesom in gozdovi v Sloveniji. »Razbijamo zlata jajca, v katerih so diamanti.« Zavzema se za omejitev izvoza hlodovine in spodbujanje mladih podjetnikov, ki so se lotili izdelave nišnih izdelkov iz masivnega lesa.



Ideje za nadgradnjo produktov dobivajo večinoma na sejmih, Mir pa pogreša boljše sodelovanje s slovenskimi oblikovalci, ki jim očitno izdelava tovrstnega pohištva ne predstavlja zadostnega izziva. »Imeli smo že več razpisov in poskusov sodelovanja z ALUO, žal neuspešno. Res je, da nimamo zelo zahtevne proizvodnje, ker smo razrezovalci ivernih plošč, a delamo razvojne korake v čim bolj celoviti ponudbi.Na nižanje povraševanja smo se odzvali tudi z odpuščanjem. Smo pa sedaj res dober tim in po mojem mnenju se je vzdušje v podjetju izboljšalo.«



Akron sicer želi ostati sinonim za vgradne omare, a se sedaj že pospešeno ukvarjajo s celostno opremo stanovanj, v prihodnje pa nameravajo opremljati tudi večstanovanjske objekte. »Vse bolj smo zanimivi za avstrijske kupce, četudi imamo nekoliko višje stroške in zato tudi končno ceno. Smo pa še vedno bolj fleksibilni kot avstrijski mizarji. A tudi v Avstriji se še vedno dela veliko brez računa, kar nam predstavlja nelojalno konkurenco. Tam nas naročniki kar pogosto vprašajo, ali lahko zadevo izpeljemo brez računa…« komentira splošno slovensko prepričanje o avstrijski doslednosti pri spoštovanju zakonodaje Mir.