Vzrok so izzivi, posledica pa brezposelni

Zadnjič berem, da je bilo januarja na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 14.000 več novih brezposelnih. Nekako ne morem ne-misliti, da bi morali obstoječa podjetja navdušiti in usposobiti, da bi generirala več ambicioznih podjetniških izzivov, ne pa, da imamo preveč brezposelnih. Vzrok so izzivi, posledica pa so brezposelni.

Gornje razmišljanje sem patriotsko e-poslal na Zavod za zaposlovanje. Dobil sem povabilo na sestanek in danes smo se (prvič) dobili in o tem podebatirali. Recimo, da so nove službe ženske, brezposelni pa moški. Nič nam ne pomaga, če še tako treniramo moške, da bodo lepi in mišičasti, ko pa primanjkuje žensk. Angažiramo lahko samo toliko moških, kot je žensk. Morali bi se torej usmeriti v produkcijo žensk, kar je dejanski problem moških (v tej zgodbi).

Startupi (nova podjetja) so ena od poti za generiranje zaposlitev. Zelo težka pot, še posebej z vidika, da smo januarja evidentirali 14.000 novih brezposelnih. Toliko jih startupi zlepa ne bodo zaposlili. Bistveno več novih zaposlitev lahko po mojem mnenju generirajo obstoječa podjetja. Mnoga imajo kar nekaj neizkoriščenih kompetenc in virov, a so neambiciozna (“Zakaj bi si delali težave ... tu, kjer smo, nam je zelo udobno.”). Mogoče je ena od poti reševanja brezposelnih ta, da podjetjem aktivno pomagamo ozavestiti neizkoriščene kompetence/vire in na njih definirati nove konkretne poslovne izzive (ženske), s katerimi potem izzovemo brezposelne (moške)? S pragmatičnostjo in ambicioznostjo bi se to dalo narediti.

V gornjem modelu gre za predpostavke, ki jih je potrebno čim hitreje potrditi ali ovreči. Kako bi to lahko storili? Govorili bi z direktorji/kadroviki vsaj desetih podjetij, ki bodo letos zaposlovali, in desetimi, ki ne bodo zaposlovali. Verjetno bi ugotovili značilne razlike med enimi in drugimi tako v razmišljanju, kot v delovanju. Iz naučenega bi zgradili spodbude za dvig ambicioznosti in zaposlitvenih aktivnosti družb. Vsebinske rešitve/spodbude bi šle v smer inoviranja poslovnih modelov za dvig povprečne dodane vrednosti na zaposlenega, kloniranja poslovnih modelov na nove trge, izvoznega usmerjanja …

Če povzamem:

- moških (brezposelnih) je več kot žensk (zaposlitvenih priložnosti)

- usposabljanje moških je smiselno le v dveh primerih: (1) če se bodo moški sami zaposlili (2) če obstajajo ženske, za katere nimamo usposobljenih moških

- še najbolj smiselno se je posvetiti povečanju števila žensk v že obstoječih organizacijah (vsebinsko in ne le finančno in davčno)

- gre za skupen izziv Ministrstva za gospodarstvo ter Ministrstva za delo (jin-jang)

LinkedIn mreženje je zakon

Če je Facebook mreža osebnih e-kontaktov, je LinkedIn mreža poslovnih e-kontaktov. V zadnjih dveh letih sem si mrežo poslovnih kontaktov vsaj podvojil. Široko mrežo kontaktov potrebujem, da lahko svojim mentorirancem zagotovim prve intervjuje s potencialnimi strankami, na katerih preverjajo najbolj tvegane predpostavke svojih novih poslovnih modelov. To lahko storim le, če osebno poznam ljudi, ki jih imam v mreži, oz. znam vsaj napeljati zgodbo “srečala sva se tam-pa-tam in imam eno prošnjo …”. Kontakte dodajam sam ter dobivam povabila od velikokrat neznanih ljudi. Takrat odpišem, da se verjetno še ne poznava in jo/ga povabim na kavo, čaj ali sok. Vsaj polovica se jih ne javi, z ostalimi se res dobim. Danes sem naredil dva taka srečanja. To me je naučil partner v podjetju, Matej.

Iztok razvija spletno rešitev in spoznava, da je bistveno preveč vložil v perfekcijo rešitve (90% virov) in zelo malo v poslovni vidik rešitve. Kako tipično inženirsko, česar se že zaveda (tudi sam sem v osnovi inženir in razumem te vzgibe). Navduši me njegova izjava, da so se v zadnje pol leta s timom naučili res izjemno veliko. Zna biti, da se v kratkem znova srečava, ker imam mogoče izziv za njega.

Dane deluje v poslovno-storitveni industriji, ki je v zatonu. Zniževanje stroškov ne koristi več. Bije se cenovna vojna za vsak posel. Govoriva o tem, da potrebuje inovirati industrijo. Predlagam, da si pogleda, kaj se lahko nauči v “delaj vitko” svetu. Tam se isti problemi rešujejo bistveno drugače. Če se bo zaljubil v srčike problemov svojih strank in se odprl na alternativne rešitve, bo uspel.

Sem in tja srečam ljudi in se začudim, da ne uporabljajo LinkedIn-a. Celo na pozicijah, kjer bi absolutno morali povezovati ljudi. Srečam pa tudi ljudi, ki si začnejo graditi omrežje potem, ko so izgubili službo. To zna biti malo pozno.

Če deliš, dobiš

Metcalfejev zakon pravi, da je vrednost (telekomunikacijskih) omrežij sorazmerna s kvadratom števila uporabnikov v omrežju. Podobno velja tudi za LinkedIn in za same ideje. Vrednost ideje narašča s številom ljudi, ki jo pozna/uporablja. Če idejo držiš le za sebe, je njena vrednost zelo majhna.

Ker mi je gornja ideja o vzroku (izzivih) in posledici (brezposelnih) precej všeč, sem jo delill še dvema Borisoma, ki imata vzvode, da jo testirata. Če deliš, dobiš.