Najdaljši staž ima natečaj Podjetna Primorska, na katerem UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske izbira najboljše podjetniške ideje in poslovne načrte. Letos je 9. sezona natečaja, do zdaj pa so ovrednotili že več kot 300 podjetniških idej in pomagali pri pripravi 93 poslovnih načrtov, je pojasnil Dorijan Maršič, direktor UIP. Ker gre pri Podjetni Primorski za ocenjevanje najbolj inovativnih poslovnih načrtov in idej, je njihova vloga v nadaljevanju ponuditi pogoje za inkubiranje zagonskega podjetja v prostorih in organizaciji UIP. Iz natečaja so inkubirali 24 od skupno 47 podjetij. Ocenjujejo, da jih deluje še 80 odstotkov, med njimi so najbolj uspešna Different, Olium kozmetika in Pavan Ekologija, čeprav niso vsi zmagovalci natečaja.
»Imamo primere, ko sicer odlično pripravljeni poslovni načrti in ideje nato niso zaživeli na trgu. Razlogi so različni, denimo nezmožnost pridobivanja investicijskih sredstev ali celo strah pred neuspehom in prevzemanjem tveganj. Imamo pa tudi primere, ko so drugouvrščeni ali celo nenagrajeni uspeli v svoji poslovni ambiciji in se dobro pozicionirali na trgu,« pojasnjuje Maršič.
Finalisti včasih prodornejši od zmagovalcev
Skozi leta so se prav tako naučili, da je tekmovanje bolje razdeliti na dve kategoriji, »optimist« za prve korake ter »navigator« za izkušene podjetnike. »Uvedli smo tudi posebno nagrado za študentske time. Novost v letošnjem letu bo poudarek na poslovni ideji in ne toliko na izdelavi poslovnega načrta. Poleg tega bomo veliko vlogo dali tudi osebni predstavitvi poslovne ideje pred strokovno komisijo, da bi začutili tudi avtorjevo motiviranost in prepričljivost,« je dejal Maršič, ki opaža, da so ekipe vsako leto bolje pripravljene, čeprav bi si želeli še več ambicioznosti in inovativnih pristopov pri sestavi podjetniških timov.
Podobne izkušnje imajo tudi v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI), kjer zdaj petič izbirajo naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Pravijo, da je zmaga na natečaju za rektorjevo nagrado precej uspešen kazalec potenciala ideje in podjetniške skupine. To pa ni edini dejavnik, ki pripomore k uspehu na trgu. Kar nekaj finalistov natečaja je potem razvilo zelo perspektivna podjetja.
Med njimi so MESI in DiaGenomi, ki je pozneje postal tudi start up leta, pa tudi lanski finalisti NERVtech, deTENS in Nizkocenovci. Tudi v prestolnici so namreč ekipe vsako leto bolj pripravljene, vanje pa so pogosto vključeni profesorji, kar običajno daje še dodatno strokovno podlago pri razvoju produkta, pojasnjuje Urška Simčič, a dodaja, da to ni edini razlog za uspeh. »Predvsem je uspeh idej viden pri heterogenih podjetniških skupinah, ki so visoko motivirane za delo,« pravi.
Že ustanovljena in največ tri leta stara podjetja so skorajda primorana sodelovati na tekmovanju Start:up leta, vsaj če želijo sodelovati na razpisu za zagonska sredstva P2. Tekmovanje, na katerem bodo letos izbrali osmi start up leta, je celovit sistem podpore zagonskim podjetjem, pojasnjuje vodja tekmovanja Urban Lapajne.
Na vprašanje, kako se obnese sistem povezovanja sodelovanja na tekmovanju in točkovanje pri razpisu P2 – kar nekaj podjetij, ki so dobila sredstva, je namreč že prvo leto zašlo v težave – pa odgovarja: »Nobeden od članov komisije žal nima čarobne krogle za napovedovanje prihodnosti, sploh ne za start up podjetja, kjer je negotovost izredno velika.«
Uspeh podjetja na trgu zato lahko odstopa od uvrstitve na tekmovanju, čemur ni naklonjena niti globalna statistika, da od desetih zagonskih podjetij na trgu preživi le eden. Slovenskega izbora za start up leta se je do zdaj udeležilo 487 zagonskih podjetij, med katerimi je bilo 41 finalistov in sedem zmagovalcev: Acies Bio, G-1, Envit, DiaGenomi, Vorteks, Koofr in OOG.
Med njimi po podatkih portala bizi.si najbolje posluje Acies Bio, sicer pa so bila med finalisti oziroma udeleženci tekmovanja v minulih letih zdaj še bolj uspešna podjetja, kot so Visionect, Uniki, Optilab, Red Orbit, MESI in Databox. »Izkazalo se je, da so vrhunsko poznavanje panoge in trga ter kompetentnost, izvršnost, izkušenost in predanost ekipe eni najpomembnejših dejavnikov uspeha start up podjetja,« ugotavljajo v iniciativi Start:up Slovenija, ki organizira tekmovanje Start:up leta.
Globalna zagonska podjetja povečini že začela v tujini
Da so slovenska zagonska podjetja zelo uspešna, tudi pri pridobivanju tveganega kapitala, je pokazala analiza start up ekosistema, ki jo je v okviru organizacije Internet Week in sklada Silicon Gardens pripravil soustanovitelj Zemante Boštjan Špetič. A gre večinoma za podjetja, ki so že od same ustanovitve navzoča v tujini, zato je po njegovem mnenju za uspeh podjetja nujno čim prej iti v svet.
Slovenska tekmovanja pozdravlja, saj promovirajo in ozaveščajo javnost, da lahko ustvarjamo podjetja, ki bodo čez nekaj let postala globalna, kaj od samih tekmovanj odnesejo podjetja, pa je odvisno od njih samih, poudarja. »Največ potegneš tako, da zmagaš na lokalnem tekmovanju, greš zmagat na regionalno in nato na globalno. Končni cilj je pač svet. Veliko pa se jih zatakne in tudi po dveh letih hodijo samo po lokalnih tekmovanjih,« pravi Špetič in dodaja, da naziv zmagovalca na lokalnem nivoju, denimo start up leta, pomeni neko referenco, a mora podjetje za preboj na globalni trg storiti veliko več, kot pokaže na domačem tekmovanju.