Glede na napoved Evropske komisije lahko letos prvič po letu 2007 pričakujemo ponovno gospodarsko rast v vseh državah članicah Evropske unije, sporočajo iz slovenskega predstavništva Evropske komisije. V celotni EU naj bi se gospodarska rast povečala na 1,7 odstotka, v območju evra pa na 1,3 odstotka. V letu 2016 naj bi zaradi okrepljenega domačega in tujega povpraševanja, zelo ohlapne monetarne politike in na splošno nevtralne fiskalne naravnanosti letna rast znašala 2,1 odstotoka oziroma 1,9 odstotka.

Možnosti za rast po vsej Evropi še vedno ovirata šibko naložbeno okolje in visoka stopnja brezposelnosti. Negotovost se je povečala tudi zaradi novih negativnih tveganj, kot so geopolitične napetosti, ponovna nestanovitnost finančnih trgov v kontekstu različnih monetarnih politik velikih gospodarstev in nepopolno izvajanje strukturnih reform. Toda od jeseni so se kratkoročni obeti zaradi več ključnih dogodkov izboljšali, ugotavljajo v Bruslju. Cene nafte so se zniževale hitreje kot prej, vrednost evra se je znatno zmanjšala, Evropska centralna banka je napovedala povečanje količine denarja v obtoku, Evropska komisija pa je predstavila svoj naložbeni načrt za Evropo. Vsi ti dejavniki naj bi pozitivno vplivali na rast. Kljub splošni gospodarski rasti v EU pa bodo razlike med državami članicami letos še vedno precejšnje, in sicer se bodo stopnje rasti gibale med 0,2 odstotka na Hrvaškem in 3,5 odstotka na Irskem.

Nadaljuje se tudi trend nizke inflacije, dodajajo v Bruslju. V večini držav članic je bila decembra inflacija začasno negativna zaradi močnega padca cen energije, nizka pa naj bi ostala tudi letos. Po napovedih bo inflacija v EU v letu 2015 znašala 0,2 odstotka, v letu 2016 pa 1,4 odstotka. Inflacija v območju evra bo po napovedih letos znašala –0,1 odstotka, nato pa se bo v letu 2016 povečala na 1,3 odstotka.

Pričakovana gospodarska rast naj bi ugodno vplivala na ustvarjanje delovnih mest, vendar ne bo zadostovala za znatno izboljšanje. Stopnja brezposelnosti naj bi se leta 2015 v EU znižala na 9,8 odstotka, v območju evra pa na 11,2 odstotka. Za reforme trga dela v zadnjih letih se pričakuje, da bodo še naprej prinašale pozitivne rezultate in pomagale dodatno znižati stopnje brezposelnost v letu 2016.

Prav tako se nadaljuje tudi zmanjševanje splošnih javnofinančnih primanjkljajev, še ugotavlja Evropska komisija, vendar je fiskalna naravnanost zdaj nevtralna. V EU naj bi se javnofinančni primanjkljaj letos znižal na 2,6 odstotka BDP, v območju evra pa na 2,2 odstotka BDP. Za EU se pričakuje, da je javni dolg leta 2014 z 88,4 odstotka BDP dosegel svojo najvišjo stopnjo. V območju evra naj bi najvišjo stopnjo dosegel letos, in sicer 94,4 odstotka BDP, nato pa se začel zmanjševati.

Podpredsednik Komisije za evro in socialni dialog Valdis Dombrovskis je ob tem povedal: „Evropa je zdaj na ključni prelomnici. Gospodarski pogoji so ugodni za trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Po težkih političnih odločitvah vlad, ki so bile sprejete zaradi krize, se začenjajo kazati učinki reform. Da bi utrdili okrevanje in zagotovili, da bodo posledično ljudje imeli na voljo več denarja, je treba pospešiti reformna prizadevanja. Komisija izpolnjuje svoje zaveze na treh glavnih področjih, ki zajemajo naložbe, strukturne reforme in fiskalno odgovornost. Zdaj so na vrsti države članice, da poskrbijo za izvajanje. In tu se bodo merili rezultati.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici pa je zimsko gospodarsko napoved komentiral kot nekoliko bolj optimistično od prejšnjih, kar naj bi povzročila padec cen nafte in cenejši evro. "Naložbeni načrt za Evropo in pomembne nedavne odločitve ECB pa bodo pomagali ustvariti primernejši okvir za podporo reformam in pametnim fiskalnim politikam. Toda za ustvarjanje novih delovnih mest za milijone Evropejcev, ki so še vedno brezposelni, bo potrebnega še veliko trdega dela," je še dejal komisar.