Razvoj slovenskih startupov oziroma investicij vanje raste eksponentno. Leta 2006 je denimo en startup prejel 400.000 dolarjev vložka, dve leti kasneje dva startupa že 2,25 milijona dolarjev, leta 2010 je en startup prejel 3 milijone evrov visoko investicijo, prava rast pa se je pričela leta 2011, ko je 11 startupo prejelo 20,21 milijona dolarjev, od tega so trije startupi 140.000 dolarjev prejeli v podjetniških pospeševalnikih. Leta 2012 je 10 startupov zbralo 9,7 milijona dolarjev tveganega kapitala, leto kasneje pa 12 zagonskih podjetij že 16,5 milijona dolarjev, od tega dobrih 400.000 evrov v pospeševalnikih. Lani je skupna vsota presegla že 60 milijonov dolarjev, in sicer je toliko zbralo 41 podjetij, od tega jih je 17 v pospeševalnikih zbralo 1,13 milijona dolarjev.

Lani so največ sredstev tveganega kapitala zbrali Layer  in Lyst (oba po 14 milijonov dolarjev), Bitstamp (10 milijonov dolarjev), BellaBeat (7,5 milijona dolarjev), 4th Office (3,5 milijona dolarjev), TVBeat (2 milijona dolarjev), Edition Digital (1,5 milijona dolarjev) in CubeSensors (1 milijon dolarjev).

"Startupi, ki gredo iskat investicije na tem nivoju, najdejo partnerja, ki bo v podjetje vložil 10 milijonov dolarjev zato, da ga bodo skupaj naredili vrednega 100 milijonov dolarjev ali več. To, da so startupi zbrali 60 milijonov dolarjev, pomeni, da je zadaj skupina vlagateljev, ki so načeloma zelo razgledani ljudje in investirajo še v stotine drugih podjetij, ker verjamejo, da so ta podjetja na koncu lahko vredna milijardo dolarjev ali več. Te številke torej pomenijo veliko zaupanje v slovenske startupe," je lansko analizo slovenske startup scene komentiral Špetič, ki sicer vseh startupov ne pozna, a po tistih, ki jih, je prepričan, da se presenetljivo dobro zavedajo odgovornosti, ki jo prinašajo tolikšne vsote denarja.

"Tudi zato sem izpostavil izgubljeno generacijo, staro med 20 in 35 let. Ta je nevidna, ker razmišlja povsem drugače od aktualnih vzrocev. Delno se je sama skrila, ker se ne more identificirati s kapitalizmom, ki so ga učili v 90-ih letih. Tako je za te podjetnike podjetje način, da naredijo nekaj dobrega za stranke, da ustvarjajo delovna mesta in zagotovo ne mešetarijo z denarjem vlagateljev. So zelo etično kapitalistični," je dejal Špetič.

Največ sredstev so vložili investitorji tveganega kapitala, in sicer kar 93 odstotkov, s 4 odstotki sredstev sledijo zasebni vlagatelji, 2 odstotka sredstev predstavljajo pospeševalniki, odstotek pa država. Največ tveganega kapitala so zbrali startupi na področju spleta in strojne opreme, sicer pa so največ zbrali tisti, ki razvijajo produkte na področju zdravja oziroma medicine, in sicer skoraj četrtino vseh zbranih sredstev.

Dva največja exita sta naredila startupa Kosei in Blockr. Ustanovitelj prvega je dr. Jure Leskovec, profesor na univerzi Stanford, kupec pa Pinterest, ustanovitelja drugega pa sta Samo Drole in Sašo Matejina, kupilo pa ga je podjetje Coinbase.

Špetič v analizi še predstavlja slovenski ekosistem, ki tvori oziroma podpira startup sceno. To so poleg sklada Silicon Gardens in organizacije Internet Week, kjer boste našli paleto napovedi podjetniških dogodkov in zemljevid celotnega ekosistema, še kreativni center Poligon, Startup Novo mesto, Asef, Healthday.si, Startupjob.si in Ustvarjalnik, ki kali mlade podjetnike med srednješolci.

Celotna analiza je dostopna tukaj.