Vsako priznanje, ki ga dobi vaše podjetje oziroma vi, in teh je bilo v zadnjem letu veliko, je pravzaprav zaveza za naprej, pravite. Zato boste letos delali še bolj zavzeto na več »frontah«. Med drugim tudi na delu z mladimi. Kako konkretno?

 Kadrovanje je zame eden najbolj ključnih procesov v podjetju. Na ekipah stojijo celotno poslovanje in dosežki podjetja. Časi so se spremenili, če smo se v preteklosti mogoče več posvečali tehnologijam in strojem, je to danes drugače. Pravi ljudje na pravih delovnih mestih lahko delajo čudeže in pravi pristop se začne že ob prehodu mladih ambicioznih posameznikov v gospodarstvo. Naša kadrovska strategija jasno določa, kako prepoznamo posameznike, ki jih potrebujemo za določene rezultate, jih vzpodbujamo, mentoriramo in predvsem vključujemo v glavne odločitve v podjetju. Ko človeka vključiš in mu nato dovoliš, da lahko z svojim mnenjem vpliva na dogajanje v podjetju, dela čudeže.

Delo z mladimi že vpeljujem v našem lastnem podjetju, vsem ostalim bom pa poizkusila približati primere dobrih praks na konferencah in okroglih mizah ter z aktivno vključitvijo v posamezna društva, kjer bomo skupaj z ostalimi poizkusili vplivati na politiko zaposlovanja ter narediti Slovenijo bolj zanimivo za zaposlovanje.

Do leta 2020 bo Plastika Group prepoznana multinacionalka. Katere korake v tej smeri boste naredili? Kako se bo odvijala torej ta rast?

V tem letu delamo predvsem v smeri dobrega kadrovanja s ciljem, da temelje še okrepimo in da jih tudi največji potres ne bo mogel podreti. Proizvodnja za 2015 je tako rekoč že razprodana in vse, kar delamo danes, delamo za eno leto naprej, torej za leto 2016. V 2016 želimo odpreti proizvodnjo v Srbiji, delamo v smeri prestrukturiranja razvojnega oddelka ter okrepitve prodajnih aktivnosti tako na COR poslovanju kot tudi na lastnem znamčenju. Vsekakor bomo potrebovali še nekaj strokovnih sodelavcev oziroma sodelavcev, ki si ne bojijo prevzeti odgovornosti.

Glede na to, da ima Skaza Group veliko inovativnih izdelkov, ali si obetamo v prihodnosti lahko tudi kakšen spin off – da bo torej proizvodnja enega izdelka ali družine izdelkov privedla do lastnega podjetja?

Pri nas že v bistvu delamo na podoben način. Ne še v formalni obliki, kot spin off, ampak v interni obliki. V lanskem letu smo zelo dobro vpeljali filozofijo mini družb v podjetju, imajo jih že 12. Bistvo teh mini družb je, da vsaka v podjetju deluje kot podjetje zase. Ima svoje kazalnike, svoje proračuna, beleži svojo profitabilnost in je odgovorna za svoje poslovanje. Vsekakor se je to pokazalo kot zelo dobra praksa, zato s takšnim načinom dela nadaljujemo. Želja je da v prihodnosti pridemo tudi do formalnega spin offa, ampak smo na tem področju malo bolj konzervativni in se bomo odločali malo bolj počasi. Ni dovolj, da samo narediš spin off v formalni obliki, potrebno je tudi zagotoviti, da bo uspešno zaživel ter da bo imel pravega vodjo.

Kje vse lahko v Sloveniji za lažjo internacionalizacijo poiščete zaveznike oziroma podpornike rasti, je to gospodarska diplomacija, nasveti drugih podjetij... Ali pa se tega preprosto lotevate čim bolj samostojno?

Pri nas je pomembno oboje. Zdrava kombinacija mreženja in implementacija naučenega v lasten oddelek v lastno ekipo je ključ do uspeha. Tako kot v življenju je tudi tukaj potrebno zdravo ravnovesje. Zadnje čase se kar dosti poslužujemo možnosti sklepanja povezav preko veleposlaništev in ostalih organizacij, zato se nekaj rezultatov na tem področju že kaže. Se je pa potrebno zavedati, da veleposlaništvo ne bo naredilo prodajnega sestanka namesto tebe, še vedno je potrebno pripraviti ekipo, ki bo sposobna ukrepati in odreagirati ob posameznih dogodkih.

Ali vas pri širitvi Skaza Group kako ovira sedanji ZDR oziroma kaj se še lahko izboljša. Novi ZDR je bil sicer sprejet aprila 2013, a podjetja z njim niste povsem zadovoljna.

Celotna politika plač je zgrešena. Še vedno ne razumem, kdaj bo naša država razumela, da če ne bomo povečevali dobičkonostnosti in dodane vrednosti, ne bomo imeli za investicije v razvoj, kader, opremo… Koga podpiramo s takšno zakonodajo? Naši zaposleni v proizvodnji se dobro zavedajo, da je njihova odgovornost narediti normo v izmeni, ki se od njih pričakuje. Že tu se srečujemo z besedo ODGOVORNOST. .

Kaj lahko omogočimo študentu, da bo ostal v Sloveniji, če mu ne moremo dati tolikšne plače, da z njo dokažemo, da spoštujemo njegovo formalno izobrazbo. Preveč govorimo in premalo naredimo za to, da pride do konkretnih sprememb. Tudi če je treba spremeniti zakone, pravilnike, začnimo z besedo ODGOVORNOST DO DELA. Vsak se mora zavedati svoje dodane vrednosti v podjetju in bomo kot država postali tako zanimivi, da nas bodo vsi poznali po naših kvalitetah.

Ljudje delajo za to, da sebi in svojim družinam omogočijo boljše življenje in naj bo to TEMELJ za nas.

Nedavna debata o nagrajevanju in spodbujanju zavzetih zaposlenih na vseh ravneh, ki je tekla na gospodarskem forumu ob 25-letnici gazele Četrta pot, je pokazala, da je na področju obdavčevanja dela in nagrad skupaj s spremembo dohodninske lestvice potrebno narediti še veliko. Glede tega ste se tudi zavezali, da boste na te enomalije še naprej opozarjali odločevalce. Kaj torej predlagate?

Tudi, ko so mi podelili laskavi naziv mlada menedžerka, sem jasno in glasno povedala, da se bom vsak dan trudila in borila za prihodnost mladih in za boljše pogoje dela v naši ljubi Sloveniji. To lahko ponovim še velikokrat in če ne bo sprememb, bom tudi ena izmed tistih, ki samo veliko govori in ničesar ne naredi.

Potrebujemo gospodarstvenike, ki si upajo javno povedati o naših težavah in država nas bi morala uslišati. Mi ne pridemo samo s problemi, mi za te probleme predstavljamo tudi konkretne rešitve, dobre za obe strani - tako za državo, kot za prihodnost gospodarstva v Sloveniji. Še vedno trdim, da so ključ do uspeha spremembe.

Slovenija nima na seznamu 100 najbolj prepoznanih blagovnih znamk niti ene svoje, opozarjate. Slovenski odnos do lastnih blagovnih znamk je katastrofalen, sploh če pogledamo včerajšnjo razprodajo nekaterih... Kako to preseči?

Samo s tem, da se bomo gazele podpirale med sabo, da bomo naredili državo bolj ugodno za zaposlovanje in za gospodarstvo, da bomo lahko sredstva vlagali v razvoj blagovnih znamk in ne v prispevke in ostale davščine. Manjka nam predvsem zaupanja same vase in kanček tveganja ter drznosti.

Mestna občina Kranj je ob reorganizaciji odprla tudi urad za podjetja, urad za občane in urad za evropska sredstva. Kakšna je po vašem mnenju ključna odgovornost vsakega župana za zdravo gospodarstvo v občini?

Primer Mestne občine Kranj dokazuje, da se da narediti zelo veliko. Poklon županu. Dolžnost občine in župana je predvsem v tem, da zna ustvariti okolje, ki bo primerno za razvoj gospodarstva. Vpliv župana vidim predvsem v izgradnji industrijskih, obrtnih con, kjer lahko ponudijo potencialnemu podjetniku razvoj po ugodnejši ceni, veliko lahko naredijo na znižanju stavbnega zemljišča, komunalnih prispevkov ter na nepovratnih sredstvih. Nekaj je pa tudi v komponenti, ki ni povezana z denarjem, ampak predvsem v tem, da te kot župana sploh zanima, kaj se dogaja s podjetji, ki so v tvoji občini. Redni obiski, redna srečanja, redna vključevanja v raznorazne debate so tudi znak ki ti dajejo pomembnost in vključenost v občino v kateri dejansko ustvarjaš.

Uspešne zgodbe se povezujejo. Tudi zgodbe gazel ter drugih trajnostno rastočih in zdravih podjetij. Na kakšen način lahko skupaj naredimo prave premike v smeri Slovenija 15/2020 = Gazela?

Predvsem moramo biti gazele zelo ponosne na to, da smo postale gazele. Dobiti nagrado gazela je zame predvsem posledica vsega doseženega v preteklosti, medtem ko je obdržati vrednote in rezultate, ki so privedle do nagrade gazela, pa je težje. Gazele moramo najti način, kako upravičiti zaupanje vseh, ki so verjeli v nas tudi pet, deset let po podelitvi, saj je konec koncev celoten smisel ravno v tem.

Sporočilo nagrade gazela je za nas vzpodbuda, da bomo v prihodnje še bolj drzni, še bolj hitri, vitki in pa kar je najbolj pomembno, da bomo imeli vedno boljše rezultate kar se tiče dobičkonosnosti, prihodkov, dodane vrednosti in vrednosti blagovnih znamk. Ne sme nas biti strah javnega izpostavljanja, saj dobre zgodbe pomagajo marsikateremu start upu, da dobi zaupanje v gospodarstvo, da dobi potrditev, da je lahko imeti odlične poslovne rezultate tudi v Sloveniji. Gazele moramo postati bolj odprte za podjetne mlade posameznike in če želimo, da okrepimo gospodarstvo v Sloveniji, moramo tem mladim podjetnikom pomagati, da se učijo iz naših napak in ne iz svojih. Tako jim bo doseganje želenega veliko lažje.

Tudi zato boste tudi v prihodnje, kot ste sami dejali, še naprej sodelovali na odprtih debatah in srečanjih, ki bodo usmerjena v iskanje rešitev za razvoj Slovenije, kajne?

Želim upravičiti naziv mlade menedžerke in s svojo prodornostjo in vztrajnostjo vplivati na gospodarsko dogajanje v Sloveniji. Verjamem, da še nismo v brezupni situaciji in verjamem, da se bodo našli ljudje, tudi v politiki, ki bodo znali in bodo imeli moč spreminjati državo v smeri boljše konkurenčnosti in gospodarskega razvoja. Vse kar je potrebno, je, da nam ni vseeno in da si upamo delati spremembe in premike tudi v razmerah, ko se zdi sprva nemogoče.