Ekipe se vanj vključijo za štiri mesece, ko so deležne intenzivnega cikla izobraževanja, mentorstva in poslovne rasti. Podjetniške krožke trenutno že izvajajo na 60 srednjih šolah, svoj program pa so razširili tudi na Hrvaško in Italijo, pojasnjuje rast Matija Goljar, ustanovitelj. Za lažjo profesionalizacijo svojega delovanja so se lani udeležili usposabljanja v ameriškem pospeševalniku Unreasonable Institute in pridobili finančni vložek s strani investitorjev za širitev delovanja.

»Denar je vložilo več vlagateljev, ki jih vodi Ron Boehm iz sklada BOMA Invest. Gre za enega najbolj predanih podjetniških mentorjev, kar sem jih spoznal in človeka, ki je samo v lanskem letu finančno podprl prek 80 podjetij. Je izjemno izkušen investitor, ki nam je v pomoč na vsakem koraku v poslu, ne samo pri financiranju. Podprli so nas tudi drugi. Chris Yeh na primer je eden bolj znanih vlagateljev v Silicijevi dolini in ravnokar promovira svojo knjigo The Alliance (http://www.theallianceframework.com) ki jo je napisal skupaj z ustanoviteljem Linkedina, Reidom Hoffmanom. Veseli nas, da je k investiciji pristopil tudi Peter Ribarič, vodja Silicijevih vrtičkov.

Kakšna pa je sicer podpora Ustvarjalniku v Sloveniji?

Lahko smo zadovoljni. Že od samega začetka nas podpira predsednik republike. Zadnja predsednika sta bila naša častna pokrovitelja, v predsedniški palači bo tudi startup vikend, ki ga januarja tradicionalno organiziramo za dijake. Imamo odlične odnose s podjetji, ki naše mlade podpirajo tako, da jim omogočijo delo v njihovih proizvodnjah ali pa jim nudijo mentorstvo. Veliko podjetij se nato odloči tudi za pokroviteljstvo, kot na primer Microsoft Slovenija in Kompas MTS, ali za to, da gostijo podjetniški krožek.

Veseli bomo, če se bodo v prihodnje bolj z razumevanjem na naše predloge odzivale tudi javne ustanove. Še vedno se namreč dogaja, da na javno naročilo za razvoj kurikula za poučevanje podjetništva na srednjih šolah prijaviš vlogo, ki dobi 100 od 100 možnih točk, a je zavrnjena kot formalno neustrezna, saj eden od mentorjev - ustanovitelj uspešnega slovenskega startupa, ki je prejel milijonsko investicijo in posluje globalno - nima diplome.


Zelo uspešen pa je bil pri množičnem zbiranju denarja za usposabljanje na univerzi Watson Jernej Pangeršič, študent Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kajne?

Gre za štirimesečni program s poudarkom na socialnem podjetništvu, ki pa zahteva 10.000 dolarjev šolnine. Zato univerza izbranim kandidatom ponudi možnosti zbiranja sredstev z množičnim financiranjem. Pangeršiču smo na Ustvarjalniku pomagali v postopku prijave in intervjujev, pozneje tudi pri zbiranju denarja. Predstavili smo ga nekaterim uspešnim slovenskim podjetnikom in vesel sem, da so se odzvali.

Zadnje čase smo kar uspešni pri pošiljanju naših ustvarjalcev v tujino in pri zbiranju sredstev za njihove šolnine. Slovenskemu dijaku je seveda skoraj nemogoče samemu zbrati nekaj deset tisoč evrov za letnik, zato spet lahko izrečem le hvaležnost vsem tistim slovenskim podjetjem, ki so se odzvali povabilu.

Kaj vse ponuja Ustvarjalnik brezplačno in kdo je teh storitev lahko deležen?

Naša filozofija je, da so krožki za dijake brezplačni, saj lahko le na tak način zagotovimo dostopnost našega peskovnika vsem. Ustvarjalnik mladim ponuja vse oblike pomoči, da lahko iz svojih hobijev ustvarijo podjetje. To vključuje mentorstvo, dogodke, izobraževanja, seminarje, zdaj odpiramo prostor, ki jim bo ves čas brezplačno na voljo za razvoj svojih idej. V praksi to pomeni, da nekdo pride na Ustvarjalnik z bolj ali manj razdelano idejo o svojem poslu, mi pa to osebo usmerimo na katerega od naših dogodkov ali izobraževanj. Morda to zdaj zveni zelo resno, a v resnici je proces čisto prijateljski in neformalen. Starostne omejitve pa ni – pri nas se lahko oglasi vsak.

Lani ste imeli podjetniške krožke na več kot 50 srednjih šolah, letos naj bi imeli še nekaj šol več…

Lani smo podjetniške krožke izvajali na 53 šolah, letos pa jim dodajamo še mladinske centre, podjetja, coworking prostore, inkubatorje in podobne organizacije, ki bodo gostile skupine. Prvič bomo tako lahko organizirali krožke, ki jih bodo obiskovali mladi iz različnih šol, z drugačnimi ozadji, znanji in izkušnjami. V letošnjem letu tako naše programe obiskujejo mladi iz več kot 60 različnih srednjih šol, pilotsko pripravljamo tudi izvedbo krožkov na šolah na Hrvaškem, v Italiji, pa skupaj s študentsko organizacijo prvič na Ekonomski fakulteti v Ljubljani...

Ustvarjalnikova posebnost je, da so na šolah mentorji podjetniških krožkov podjetniki in ne učitelji.

Res je. Podjetniške krožke namesto učiteljev vodijo mladi podjetniki, ki so torej sami že ustanovili svoje podjetje in ga uspešno vodijo. Ker so sami že šli po tej poti, se zavedajo kako pomembno je, da ti ob strani stoji izkušen mentor s svojimi nasveti in predlogi, zato se radi odzovejo našemu vabilu. V Ustvarjalnikovo zgodbo so tako vpleteni recimo Boštjan Špetič, ustanovitelj Zemante, Gregor Koprivnik in Maja Švener, mlada podjetnika leta 2013, Gaja Zornada z Internetweeka... Interesa za mentorstvo je kar precej. Vsi tisti, ki nimajo dovolj časa, da prevzamejo vodenje krožka, se nam običajno pridružijo na katerem od dogodkov ali v predavalnici. Za naše mentorje organiziramo redna izobraževanja in srečanja, pozive za nove mentorje pa objavljamo na naši spletni strani.

Kateri bodo največji dogodki v organizaciji Ustvarjalnika v 2015

Januarja bo v predsedniški palači na startup vikendu približno 150 mladih razvijalo svoje prve ideje, nato pa jih bodo 23. maja predstavili na naši sklepni konferenci, kjer bomo izbrali najboljši mladinski startup 2015. Tokratna konferenca bo največja, kar smo jih doslej priredili in bo po številu tujih govornikov, številu predstavljenih podjetniških idej in programu eden največjih podjetniških dogodkov v regiji.

Se strinjate z dr. Jakom Lindičem, ki je v pogovoru za Dnevnik na vprašanje, kdo naj bo pobudnik drugačnega načina poučevanja v šolah, ki naj bi spodbujal podjetnost, dejal, da ne verjame v top-down pristope, torej da so del pobude politične opcije ali ministrstev? Po njegovem mnenju bi morali nagrajevati same pobudnike projektov v šolah – učitelje/mentorje torej.

Strinjam se z oceno profesorja, da iniciative od zgoraj navzdol ne delujejo vedno tako, kot je zamišljeno, čeprav ključnega problema ne vidim v "menjavanju opcij" na koncu vsakega mandata. Velika težava dosedanjih pristopov za spodbujanje podjetništva je bila, da smo največ naše pozornosti namenili podjetnikom, ki so že začeli s svojim poslom, vsem tistim, ki pa so res čisto na začetku - ki imajo talente ampak jim manjka podjetnosti in podjetniških veščin - pa ne pomagamo.

Boli me, ko slišim zgodbe, da mladi, ki jih podjetništvo zanima, potrkajo na vrata njihovega lokalnega inkubatorja ali tehnološkega parka, pa jim tam rečejo: "pridi k nam, ko boš imel resno idejo." Dejansko je prva stopnica, najti pravo idejo in dejansko narediti nekaj, da jo uresničimo, za veliko večino ljudi previsoka, če jim pri tem nekdo ne pomaga.

V Sloveniji vlagamo ogromno denarja v projekte spodbujanja podjetnosti, a mislim, da denar ne gre v pravo smer. Ne potrebujemo milijonskih investicij v puste stene inkubatorjev, ki jih imamo takorekoč v vsaki vasi in v subvencije ki so danes bolj socialni korektiv, kot kaj drugega, ampak moramo vlagati v najbolj bazično izobraževanje za podjetnost. Skrbeti moramo, da mladi v šolskih klopeh znajo kritično presojati podano znanje, postavljati prava vprašanja in jim pomagati, ko se lotevajo svojih prvih hobi projektov. Ne poznam uspešnega podjetnika, ki ne bi že v mladih letih v garaži ali kje drugje - "ustvarjal."

Na vprašanje o vlogi staršev pa je Lindič odgovoril: Meni je koristilo to, da prihajam iz podjetniške družine, to je res. Je pa tudi res, da to prenašam na svoje otroke in jih ves čas spodbujam k reševanju različnih izzivov in da po svetu hodijo z odprtimi očmi. Velikokrat me presenetijo s svojimi rešitvami. Moji otroci lahko vidijo, da vlagam v več podjetij in vidijo tudi, da mi kdaj spodrsne, ampak svet se vrti naprej in prav je, da imajo otroci možnost vse to videti...

Mislim, da profesor Lindič opisuje nekaj, kar je zelo blizu Ustvarjalnikovemu modelu. Razlog za vse uspehe Ustvarjalnika je v našem trdnem prepričanju, da je treba mlade prestaviti iz učilnic v "resnično življenje" in jim omogočiti, da sami zavihajo rokave in si umažejo roke. Namesto, da govorimo o podjetništvu, mlade usmerjamo, da svoje podjetje dejansko ustanovijo. Družinska podjetja so velika prednost, saj mladi dobijo že v "zibelko" okolje, kjer starši verjamejo, da ima naše delo učinek. To miselnost nato otroci nesejo s sabo v nadaljnje življenje in gotovo jim je to koristno. Za mlade, ki te priložnosti nimajo, pa je tu Ustvarjalnik, ki je okolje, kjer mladi razvijajo številne projekte in žanjejo uspehe. Vrstniki, ki to vidijo, tudi sami začenjajo gledati na svet iz drugačne perspektive.

Dnevnik je v okviru gibanja Gazela sprožil družbeno pobudo Slovenija 15/2020 = Gazela. Letos Gazela praznuje 15 let, do leta 2020 pa je lahko Slovenija spet uspešna. Kako lahko to dosežemo?

Če pogledamo z malo zgodovinske distance mislim, da ne bo težko ugotoviti, da Slovenija JE zgodba o uspehu. Ne poznam nobene druge države na svetu, kjer bi lahko pil vodo iz potoka v naravi, jedel tako poceni in tako dobro zelenjavo, kjer bi tako velik delež ljudi imelo v lasti svojo ogromno hišo, kjer ni treba plačevati za šolstvo, za zdravstvo in kjer lahko povsem mirno ob treh zjutraj vsaka punca hodi po katerikoli ulici glavnega mesta brez strahu, da bi se ji karkoli zgodilo.

Seveda priznam, da je v zadnjih letih vse več ljudi, ki so potisnjeni na socialni rob, to bi nas moralo skrbeti, a vseeno nam ni hudo.

Ključen problem družbe je vdanost v usodo. "Jaz itak ničesar ne morem narediti, zato niti ne poskušam." Prednost podjetniškega pogleda na svet je ravno v tem, da tam, kjer nihče ne vidi priložnosti, podjeten posameznik vztraja in najde pot. Pri naših mladih opažam, da se največja sprememba v njihovih glavah zgodi takrat, ko se sami zavejo, da imajo vpliv na okolje okrog njih - ko se uspešno lotijo prvega, četudi zelo majhnega, projekta.

Trdno verjamem, da je svetla prihodnost možna samo, če vsaki Slovenki in Slovencu omogočimo enake možnosti za ustvarjanje. Česarkoli pač si bo poželela ali poželel. Ko bomo poskrbeli, da je vsak mlad Slovenec na lastni koži izkusil, da se nekaj da narediti, pa naj bo to podjetniški projekt, naj bo to hobi aktivnost,... karkoli, bomo dosegli, da bo naša družba bolj optimistična. Mislim da bodo zaradi takšne izkušnje ljudje bolj proaktivni, bolj pripravljeni na reševanje izzivov, bolj zaposljivi, če hočete, predvsem pa bolj srečni.

Cilj Ustvarjalnika je ustvariti svet, kjer nihče ni omejen s svojimi okoliščinami - in verjamemo, da lahko velik preskok naredimo že v lastnih glavah, če si znamo priložnosti iskati sami in če znamo iz tistega, kar nam je na voljo, narediti največ. Tudi to je podjetnost in mislim, da je tudi to zelo blizu vizije, ki jo opisujete.