»Gospodarska diplomacija nastaja in se izvaja v sozvočju s podjetji in gospodarskimi združenji. Zgolj koordiniran pristop lahko privede do konkretnih rezultatov ter le z rednim in neposrednim stikom s predstavniki podjetij in krovnih gospodarskih združenj lahko izvajalec gospodarske diplomacije, t.j. zunanje ministrstvo s svojo diplomatsko mrežo v tujini zbere vse pobude, želje in predloge za krepitev internacionalizacije poslovanja, podporo investicijskim aktivnostim ter nudi pomoč pri reševanju poslovnih težav podjetij v tujini,« poudarjajo na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Gospodarska diplomacija je odgovorna za izvajanje storitev, povezane s pospeševanjem izvoza, organizacijo in sodelovanje na poslovnih srečanjih (poslovnih delegacij), sejemskih in drugih predstavitvah, seminarjih in konferencah ter drugih promocijskih dogodkih, informacije o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih, panogah, sejmih, zbirajo in posredujejo poslovne informacije in opozarjajo na poslovne priložnosti.

Ob tem nudijo tudi svetovalno podporo pri vstopu na trge države sprejemnice, pomoč podjetjem pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, svetovalno in informacijsko podporo potencialnim tujim investitorjem, v sodelovanju z agencijo SPIRIT pa izvajajo naloge v zvezi s pridobivanjem tujih investitorjev.

Podjetja se lahko pred vstopom na nov trg obračajo neposredno na veleposlanike in ekonomske svetovalce, medtem ko se na direktorat za ekonomsko diplomacijo lahko podjetje naslovi, če potrebuje pomoč pri vstopu na več tujih trgov. Podjetja morajo ob prošnji za izvedbo pomoči/storitve izpolniti poseben obrazec, da se v eni komunikaciji izvajalcem pomoči - ekonomskemu svetovalcu ali DKP - zagotovi vse potrebne informacije, da lahko takoj pristopijo k izvedbi zaprosila.

V primeru zaprosila za kratko ali enostavno informacijo, kot je na primer stopnja davka v določeni državi, pa se lahko podjetje obrne neposredno na elektronski naslov ekonomskega svetovalca. Če je treba tujim partnerjem posredovati osnovne podatke o slovenskem podjetju, mora ta izpolniti angleški obrazec o »osebni izkaznici« podjetja ter ga posredovati bodisi ekonomskemu svetovalcu bodisi na DKP.


Sicer pa poleg neposredne podpore podjetjem DKP med drugim zagotavljajo še pregled in analizo makroekonomskega stanja v državah akreditacije, koordinacijo institucionalnega bilateralnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in državami akreditacije ter koordinacijo gospodarskih aktivnosti, povezanih z EU in mednarodnimi organizacijami. »Nekaj prošenj, ki jih podjetja pri prodiranju na nove trge usmerjajo na veleposlaništva in konzulate, gre tudi čez mejo možnega. Gospodarska diplomacije deluje neizključujoče in vseobsegajoče pri podpori in reševanju težav podjetij, ne more pa izvajati aktivnosti, ki pritičejo osnovnemu delovanju podjetij,« poudarjajo na MZZ.

Sredino srečanje bo torej dobra priložnost, da slovenski veleposlaniki neposredno spoznajo najboljša najhitreje rastoča slovenska podjetja, ki vsa delujejo globalno, ter da podjetja prepoznajo storitve, ki jim jih gospodarska diplomacija lahko nudi pri vstopanju na tuje trge. Dosedanje izkušnje gazel z gospodarsko diplomacijo so zelo različne.

»Naloga slovenske države je, da ustvari stabilno gospodarsko okolje za poslovanje gospodarstva, pri čemer lahko diplomacija s svojim vplivom izdatno usmeri ukrepanje naše države na tem področju. V mislih imamo namreč nenehne ideje slovenske vlade po dodatnih obdavčitvah gospodarstva na eni strani, pretirano obdavčitev delovne sile, ki je ena najvišjih v Evropi ter zapletene birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj ali dokumentacije na drugi strani. Prav tako lahko diplomacija odigra vidno vlogo pri prenosu dobrih praks med državami, saj lahko na evropskem trgu srečamo veliko dobrih primerov sistemskega oživljanja gospodarstva in tujih investicij preko davčne politike (na primer davčne počitnice) ali primere oživljenja ns primer gradbeništva preko javnih programov in programov črpanja evropskih sredstev v kombinaciji z ugodnimi državnimi krediti, kot so na primer programi nemške KfW Banke za namene energetske učinkovitosti,” med drugim komentira Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation, zlate gazele 2013.

Glede na to, da je upravljanje državnega premoženja v gospodarski sferi v Sloveniji na izjemno nizkem nivoju, bi lahko tudi na tem področju poskrbeli za prenos znanja in izkušenj med državami. Vsekakor diplomacija lahko igra pri teh procesih vidno vlogo, seveda pa je potrebno k temu pristopiti proaktvino. Nekatera diplomatska predstavništva to že izvajajo in za to smo jim hvaležni.”

Sicer pa so gazele potrebo po hitri pomoči oziroma nasvetih ekonomskih svetovalcev oziroma gospodarske diplomacije izražale predvsem pred meseci z nastopom ukrepov EU proti Rusiji. V enem primeru ima podjetje naročilo za opremo, ki po sami specifikaciji ni predmet prepovedi izvoza, je pa namenjena strankam, ki so lahko sporne. Te namreč delajo za vojaško ali civilno industrijo. Za takšne stranke podjetje izvoznik potrebuje izjavo o končnem uporabniku. Te izjave še lahko pridobijo, ko pa imajo izjavo, morajo poprositi državo za dovoljenje za izvoz. Gre za obrazec, ki jim ga mora izstaviti ministrstvo za gospodarstvo. Dovoljenje jim lahko izdajo ali pa tudi ne. V podjetju pa se bojijo, da bodo raje zavrnili prošnjo, kot pa prevzeli odgovornost. Zato predlagajo, da bi zunanje ministrstvo oziroma diplomacija preverila uporabnika, ugotovila vpliv dobave na sankcije in predlagala izdajo dovoljenja.

»Finančni učinek izdajanja dovoljen je lahko za državo izrednega pomena. Ne navijamo za dovoljenja za vsako ceno, a če je izplen večji, je tudi finančni učinek boljši. Vsekakor gre za zneske, pri katerih je vredno vložiti nekaj truda, ne pa se zaradi bojazni sprejeti odgovornost enostavno umakniti. Naš potencial za leto 2015 je po besedah naših partnerjev okoli 20 milijonov evrov. Predvidevam, da je kar nekaj kupcev na seznamih, kjer so za izvoz ˝prepovedana˝ podjetja. Nekaj je čistih, nekaj pa verjetno pogojnih, kjer lahko dovoljenje dobimo ali ne. Zato pa bi jih bilo potrebno preveriti in se odločiti. Brez dovoljenj ne bomo izvozili, ker so predpisane tudi zaporne kazni. Potrebujemo torej podporo države!« poudarja Andrej Orožen, direktor DEWESofta.

Na to opozarja tudi družinska gazela, ki deluje na področju orodjarstva. »Borimo se za vstop na ruski trg, kjer pa informacij, kako in kdaj vstopiti tja, ni. Že pri rusko-ukrajinski krizi je gospodarska diplomacija popolnoma zatajila, saj si nismo znali izboriti položaja, ki bi nam gospodarsko koristil. Nam je tako padel v vodo posel vreden okoli 10,5 milijona na letni ravni, zavarovanje zanj bi dale ruske državne banke in zavarovalnica, ki skrbi tudi za zavarovanje General Motorsa. Posel bi po tedanjih ocenah trajal sedem let in bi se še povečeval.«

Gazele si želijo tudi več podpore pri ustanavljanju podjetij v tujini. Stroški ustanavljanja in zagon prodaje je velik, saj je potrebno premostiti stroške od starta do uspeha. Konec koncev pa se davek od dobička konsolidiranih bilanc steče v slovenski proračun. Zato je pomembno, da imamo globalna podjetja. »A ker nam velik del dobička poberejo, smo pri internacionalizaciji počasnejši. Koristna olajšava za raziskave in razvoj, saj nam omogoča znižanje osnove za obdavčitev in nam tako ostane nov vir denarja za nadaljnji razvoj. Enako bi si želeli pri novoustanovljenih firmah.,« razmišlja Orožen.

Predvsem pa gazele želijo, da slovenska gospodarska diplomacija skrbi za boljšo prepoznavnost slovenskega gospodarstva in zagotavlja priložnosti za širjenje sodelovanja s tujimi partnerji s pozornim spremljanjem novih projektov. Želijo si, da je gospodarska diplomacija bolj konkretna, bolj jasna in učinkovita, bolj se mora približati realnemu sektorju in njegovim potrebam. Sodelovanje gazel z njo je še premalo izkoriščeno, ker so podjetja na temelju nekaj izkušenj prepričana, da sami hitreje pridejo do želenih informacij (lokalni predpisi in zakonodaja, davki, carinjenje…) in se sami hitreje znajdejo.

Tako na primer gazele, ki delujejo na področju gradbeništva in turizma, predlagajo, da jim ekonomski svetovalci posredujejo informacije o gradnji hotelov/poslovnih objektov v zgodnji fazi, v fazi projektiranja, jim nudijo pomoč pri iskanju morebitnih poslovnih partnerjev za projekte z na primer seznamom podjetij, ki ustrezajo profilu poslovnih partnerjev, kot so na primer projektantske hiše, gradbena podjetja, elektroinstalaterska podjetja , pomagajo pri analizi trga in promociji.