Nekoliko lažje je bilo sicer po dveh dobrih kavicah, popitih v družbi dobrih – pravzaprav najboljših – prijateljic, s katerima se k sreči vendarle uspemo »kakovostno srečati« tudi med letom. Po poldrugi uri dolgem klepetu sva z možem obiskala družino, s katero smo si privoščili božično kosilo. Letos je naše božično druženje potekalo ob kosilu namesto ob večerji, kar nama je z možem – prav zaradi dolge noči – pravzaprav zelo ustrezalo.

K sreči so tudi poštni predal službenih sporočil polnila bolj ali manj voščila, kot pa neka »resna« poslovna pošta oz. kar je bilo te, je takšne narave, da lahko z njo v miru opravim tudi jutri ali v petek. Vmes sem imela tudi nekaj klicev, od tega me je v enem sogovornica povabila na podpis donacijske pogodbe za našo Srečno hišo, v drugem mi je tesen poslovni partner z Energetike.NET med obilo šal voščil lepe praznične dni, v tretjem pa mi je dobra kolegica Lidija naročila pet knjig, pri čemer sem se odločila, da ji bom tri otroške kar podarila. V znak zahvale, ker je Srečno hišo še pred njeno otvoritvijo začela zalagati z oblačilci in igračami za malčke iz socialno ogroženih družin, za katere smo zbirali potrebno opremo. Nazadnje je družba, v kateri dela, Srečni hiši dostavila tudi šest čudovitih otroških daril, katera smo za Božička podarili varnima hišama in njihovim malim varovancem. Res sem vesela, da poznam tako srčne in širokogledne ljudi in še bolj me veseli, da jim lahko občasno tudi povrnem za njihov angažma!

Popoldanski pasji sprehod pa nama je z možem minil v duhu izmenjave pogledov na medgeneracijske razlike, na katere je nakazalo tudi predhodno kosilo z mamo in njenim partnerjem. Ker sama (še) nimava otrok, sva se pogovarjala tudi o tem, kdaj je primeren čas zanje in ugotovila – kot že nekajkrat prej -, da za naju ta še ni nastopil. Dokler sama vodim malo rastoče podjetje, kjer moja funkcija – ta združuje tako uredniški kot direktorski položaj - še ni povsem zamenljiva, si namreč svoje daljše odsotnosti ne predstavljam. Ker Energetika.NET iz leta v leto rase, in to tako po prihodkih kot po številu članov naše ekipe, predvsem pa, ker vsako leto doživimo kakšno kadrovsko spremembo, je to še toliko težje.

Tako bo zagotovo moj cilj v letu 2015 pripeljati podjetje še korak ali dva, morda tri, bliže točki, ko bom lahko naloge laže predajala zaposlenim. Pol koraka v to smer je zagotovo tudi ravno v minulem tednu sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas z našo izvršno urednico za slovenski portal Energetika.NET in istoimensko revijo Ano Vučina Vršnak. Ana je bila prej naša dopisnica iz Bruslja, po vrnitvi v Slovenijo pa smo ji lahko najprej namenili polovični delovnik, kasneje letno pogodbo o redni zaposlitvi, sedaj pa je torej ta podaljšana za nedoločen čas. In prav lepo je bilo videti kolegico oditi na novoletni dopust smejočega obraza, ki je izkazoval zadovoljstvo nad podpisano pogodbo. Ko bi le lahko na slovenskih ulicah videvali več takšnih obrazov! To bi bila lahko tudi moja iskrena želja za Božička.