Imam srečo, da poznam tako krasne ljudi, kot je Bogdan Kozina, ki sedaj pripravlja novo ponudbo spletnih oglasnih sporočil, meni pa je za promocijo knjige Od Lizbone do Montreala in San Diega, katere izkupiček bom namenila trem domačim fantom v rejništvu, ponudil brezplačno pripravo oglaska. Tudi zaradi namena same knjige, seveda.

Ko so tudi vsi pošiljatelji poslovnih sporočil, dobili svoje odgovore, sem le smuknila v posteljo in zaspala z mirno vestjo, da sem postorila vse, kar bi me sicer čakalo danes.

Kot nalašč, sem tudi dopustniški dan pozdravila z odlično kavo v novi domžalski kavarni s super ambientom, ki ga zapolnjujejo bogate knjižne police in enkratne slike domačih slikarjev. Vse, kar tudi sama obožujem! (Tudi moja knjiga nosi poleg fotografij razgibanih krajin in slikovitih mest odlične ilustracije večkrat nagrajenega Romana Peklaja.) In seveda v dobri družbi – z možem, ki je prav tako na dopustu po debelega pol leta, ko sva imela nazadnje skupen tedenski oddih. A je bila tudi kavica »učinkovita«, saj sva »kofetkanje« združila s pakiranjem paketkov z voščilnicami in čokoladami z navdihujočimi sporočili za medije, ki so Srečno hišo za otroke – moj čisto nedavni osebni projekt – pospremili z medijskimi objavami.

Kolegica Vanja, ki skrbi tudi za PR Srečne hiše, pa je popoldne medijem poslala tudi sveže informacije o decembrskem dogajanju v hiši – v njej smo namreč v petek zvečer gostili mladostnike iz rejniških družin na domžalskem območju, katerim smo s pomočjo Mihaela Žmaharja ponudili tudi inspirativni trening za samozavest, v soboto dopoldne pa smo imeli v družbi MetalSteel benda pravo malo rock zabavo za otroke, ki so spoznavali različne kitare in se preizkusili v bobnanju. Kako enkratno je videti malčke in mlade v odkrivanju svojih talentov in sposobnosti pa tudi v spoznavanju lastnih meja! In kako se je prileglo slišati Mihaelov opomnik, da se moramo večkrat vprašati, ali smo srečni v danem trenutku in kaj lahko storimo, da postanemo srečnejši!

Prav zato tudi ta dopustniški teden – da malce zadiham in spet osvežim vez s tistimi, s katerimi se ne uspemo kakovostno sestati med letom (že danes smo se tako domenili za novoletno kosilo s prijatelji, s katerimi smo se nazadnje videli na poletnem pikniku), in predvsem – da stopim spet v stik sama s seboj.