Eno od prijetnih presenečenj nas je čakalo v gostilni Lipa, kjer smo bili na večerji. Odlični so bili npr. "gamberi v tempuri s pikantno omako", pa "Istrski pljukanci z govejim filejem in posušenim paradižnikom" ter odlična sladica "čokoladni soufflé s sladoledom in pasijonko". Čeprav je restavracija že dolgo ena najboljših v Kranjski Gori, pa imam občutek, da se je v zadnjem času njihov jedilnik posodobil in pridobil še nekaj odličnih jedi. Je to morda rezultat splošnega kulinaričnega trenda v Sloveniji in svetu? Morda posledica zahtev uporabnikov? Ali pa izobraženosti potrošnikov, ki izhaja iz vrste zanimivih TV oddaj oz. celo kanalov, knjig, dogodkov v Sloveniji (npr. t.i. Odprta kuhinja v Ljubljani). Morebiti celo posledica potrošniške družbe, ki mora iskati nove in nove načine za "kroženje denarja".

Kakorkoli, Slovenija je v zadnjem desetletju pridobila vrsto odličnih restavracij, ki se že spogledujejo z Michelinovimi zvezdicami (ali pa jih po kakovosti celo presegajo). Nedavno sem bil v eni takih v Španiji (v okolici mesta Bilbao jih je kar nekaj). Moram priznati, da že po mojem laičnem poznavanju kulinarike vsaj pet slovenskih restavracij presega njihovo ponudbo. Pa kljub temu morda nikoli ne bodo prišle v Michelinov "svetovni katalog najboljših kuhinj". Nedavno smo se o tem pogovarjali z lastnico in glavnim kuharjem odlične gostilne Strelec. Pravita, da je kakovost ponudbe šele prvi korak do omenjenih zvezdic. Ena pomembnih ovir za Slovenijo pa je njena majhnost in s tem nezadostna zanimivost za komercialne potrebe izdajatelja Michelinovega kataloga. Preprosto je kupcev kataloga premalo. Zato se ni vedno smiselno igrati igre, ki jo diktirajo veliki. Morda bi bilo bolje, če bi odgovorni za turistično promocijo Slovenije poiskali izvirne in učinkovite načine, kako se kljub svoji majhnosti uvrstiti na svetovne zemljevide, tako glede kulinarike kot glede drugih izjemnih turističnih atrakcij. Kritičen bralec se bo mogoče celo nekoliko upravičeno vprašal, ali si zares želimo, da bi potem za enako izborno večerjo plačali 200 EUR ali več namesto sedanjih 50. No, šalo na stran.

Podobno izkušnjo, vsaj kar se majhnosti domovine tiče, sem imel pred leti z eno svojih inovacij. Šlo je za domiselno izvedbo tekočega kristalnega čelnega termometra, ki sem ga ponudil enemu slovenskih podjetij, ki je bilo podružnica velike multinacionalke. Podjetje je določeno količino termometrov odkupilo za potrebe promocije svojih osnovnih izdelkov. V Sloveniji in na Hrvaškem je bila naša novost med kupci izredno dobro sprejeta. Ko pa smo ga ponudili še matičnemu podjetju v Nemčiji, je bil odziv hladen. Podobno izkušnjo sem imel ob ponudbi v Anglijo, Francijo in drugim velikim državam. Šele kasneje pa sem izvedel za ozadje.

Naša novost je bila predstavljena na letni konferenci vseh držav, v katerih je imela omenjena multinacionalka podružnice. Izdelek je bil sicer priznan kot eden najbolj inovativnih in učinkovitih v tistem letu. Žal pa je veljalo nenapisano pravilo, da velike države od majhne Slovenije (ki se je komaj izvila iz naročja Jugoslavije) ne "smejo" naročati izdelkov in ji s tem na nek način priznati superiornosti. Kljub temu, da sem takrat po drugih poteh uspel novost plasirati v vse države JV Evrope, pa je grenak priokus ostal. Čeprav se je ta ovira z vstopom v EU v dobršni meri zmanjšala, pa še vedno velja, da se moramo Slovenci še toliko bolj potruditi, če želimo biti v tujini konkurenčni.

Ravno zato velja podjetja in posameznike, ki so uspeli v tujini, še toliko bolj ceniti. In to je gotovo tudi eden od razlogov, da delamo tudi ob nedeljah zvečer. Ne bom ponavljal vrste obveznosti, ki me še čakajo in sem jih v preteklem tednu že obširno opisoval. Rad pa bi ponovil le še svoje prepričanje, da brez inovativnega in podjetnega pristopa, brez truda, vztrajanja in poguma ni uspeha niti doma, niti v tujini. A če želimo, da bo Slovenija čez desetletje in več cenjen del sveta, moramo danes začeti vlagati v mlade kot tudi v vse že zaposlene. Predvsem pa "pomesti pred svojim pragom". Kot pravi eden mojih aforizmov: "Največja inovacija prihodnosti bo sprememba nas samih".