Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan je ob koncu avgusta k prijavi na razpis v okviru projekta Ecofinding pozval mala in srednja podjetja (MSP) s projektnimi idejami iz dveh področij: izboljšanja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter inovativnih tehnologij oz. rešitev za večjo energetsko učinkovitost. Strokovna komisija je na podlagi razpisnih meril ter primernosti in izvedljivosti izmed 14 prijavljenih izbrala osem najboljših primerov. Tri aplikacije so Greener Project – aplikacija za izračun energetsko učinkovite sanacije stavbe, ENERGY+ – razvoj centralnega nadzornega sistema in razvoj modularnih sončnih kolektorjev in BEEM sistem – aplikacija za izvedbo enostavnih energetskih pregledov v SME. Pet inovativnih tehnologij za manjšo rabo energije se dotika področij transporta, gradnje in vodnih virov. Gre za EKO poslovni center - samostoječo slamnato hišo, ALESECO sistem sanitarnega splakovanja, predelavo motorjev tovornih vozil za BIO diesel in plin, prikolico za tovorna vozila, ki je lažja od klasičnih za 1,5 tone in napravo za izrabo energije morskega valovanja.

Polona Lah, koordinatorka projekta na IJS CEU, je na včerajšnjem dogodku opozorila, da "dostop do finančnih virov predstavlja največjo oviro za mala in srednje velika podjetja (MSP) pri razvoju novih podjetniških idej. Izkazalo se je, da gre pri tovrstnih idejah v zelenem sektorju še za večjo finančno vrzel. To področje namreč v EU v zadnjem času beleži precejšnje zahteve po tveganem in lastniškem kapitalu, ki pa po podatkih upada. Tako je potrebno spodbuditi sodelovanje na strateških energetskih področijih URE in OVE, ga dvigniti tudi na medregijsko raven, odpreti meje in omogočiti naprednim poslovnim idejam preboj v svet."

Po podatkih Evropske Unije je v obdobju med 2003 in 2008 kreditiranje MSP-jev zraslo za 133 odstotkov, med leti 2009 in 2012 pa upadlo za 6,5 odstotkov. V splošnem prihaja okrog 80 odstotkov kreditov za zagon novih podjetniških idej s strani bank, za t. i. zeleni sektor pa je stanje precej drugačno. Ker gre večinoma za inovativne podjetniške ideje so zahteve po tveganem in lastniškem kapitalu večje.

Ravno zato so po predstavitvah sogovorniki DTK Murke, S.T. Hammerja, Meta Ingeniuma, Gigodesigna, Silicon Gardens in Taxgroupa precej poudarka namenili napotkom za pridobitev zagonskega kapitala. Sicer je po njihovem mnenju v Sloveniji industrija tveganega kapitala še premalo priznana, prav tako se navadno podjetniki premalo odpirajo navzven, saj je pri idejah ključno, da se ozrejo preko meja Slovenije in tudi oceana. Hkrati so se sogovorniki dotaknili energetskega področja. Menijo, da je energetika dobra zgodba, vendar je potrebno v Sloveniji na tem področju še veliko narediti, sicer pa so tudi izpostavili, da so v splošnem eko projekti trenutno večinoma podprti z EU in vladnimi sredstvi. "Tovrstno podjetništvo pa bo še bolj zanimivo, ko bo bolj samozadostno oz. financirano z lastnimi oz. vlagateljskimi sredstvi," so prepričani.

Ecofunding dogodek so zaključili strokovnjaki Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, SID Banke, EKO sklada, Slovenskega podjetniškega sklada ter slovenske energetske družbe Petrol s predstavitvijo investicijskih možnosti v Sloveniji za podjetniške iniciative, ki so trenutno v Sloveniji v precejšnjem porastu. Ob zaključku pa je Polona Lah še poudarila, da s tem projekt še ni zaključen: »Načrtovano je, da se v okviru projekta na evropski ravni skupno pregleda in diagnosticira 360 MSP-jev, pripravi 45 naložbenih načrtov ter 20 podjetijem omogoči dostop do finančnih sredstev za razvoj projektov. Nekateri izbrani slovenski projekti so se že predstavili v Franciji na mednoarednem B2B dogodku, načrtujemo pa še pripravo poslovnih načrtov sodelujočih inovatorjev in tudi dodatno tehnično podporo za izboljšanje njihove podjetniške ideje. V nadaljevanju je predvidena vključitev na mednarodno Ecofunding platformo, namenjeno mednarodnemu povezovanju investitorjev in podjetnikov.«