nagelj.jpg

Tomaž je tisti, ki vsak teden skrbi, da naši možgančki ne mirujejo in organizira zanimiva predavanja, ki nas iz dneva v dan bogatijo. Na prvem predavanju, ki ga je vodil Lojze Bertoncelj, smo definirali oz. pogledali, kaj je sploh problem, ki ga naša ideja rešuje. Tako smo dobili osnovo za postavitev vitkega okvira, ki nam je vodilo pri razvijanju našega poslovnega modela. Bertoncelj pravi,

da se moramo zaljubiti v probleme, ki nam prečkajo pot, da je to eden od ključev do uspeha. Da to zaljubljenost lažje vzdržujemo, skrbi Tomaž, s katerim se slišimo (Tomaž, Renata in jaz) vsak ponedeljek zjutraj preko skyp-a. Tako je bilo tudi danes. Pogovor je trajal 15 min in to je čas v katerem naredimo povzetek kaj smo v preteklem tednu naredili, kaj smo se naučili in kaj je naš naslednji korak. Tomaž pa s svojimi vprašanji vsakič znova poskrbi, da dobimo priložnost za nove »romance«.

Trenutek resnice Ker izleti

Gremo v neZNAno temeljijo na filozofiji slow travel in slow food, smo na manjšem vzorcu Slovencev naredili raziskavo, intervjuje, prek katerih smo želeli najprej izvedeti ali jim zgoraj omenjena izraza sploh kaj predstavljata oz. kaj si predstavljajo, da bi to lahko bilo. Dodatno smo potipali, katere slovenske regije bi si želeli raziskati in kaj bi si tam želeli doživeti. Ta teden nas tako čaka trenutek resnice, ko bomo pri teh istih osebah preverjali še našo rešitev. To pa še ni vse. Potipali smo tudi pri tujcih, kaj si mislijo o neZNAnem, kot smo si ga zamislili mi. Njihovi odgovori so nas razveselili, kako bo z domačimi odgovori, pa se bomo pustili presenetiti. Držimo pesti, da nas čaka pozitivno presenečenje.

Kam uhajajo misli?

Danes sem imela še en dolg iz prejšnjega tedna, ko smo se z Renato in Evo potikale po neZNAnem in se dogovarjale za izlet. Morala sem namreč narediti povzetek, kaj smo se na obiskani destinaciji dogovorile glede organizacije le-tega. Da ne bi bilo kasneje kakšnih presenečenj, je končni pregled nad izdelkom naredila še Renata. Program tega izleta nameravamo uporabiti na naši predstavitvi, ki bo odločala o tem ali gremo s programom Ferfl naprej. Ne glede na to, da nas ta teden čaka še ogromno dela, mi misli vedno pogosteje uhajajo k tri minutnemu pitch-u, ki je na vrsti naslednji teden.

Ta bo namreč odločilni trenutek, ko bo strokovna komisija presojala naše trdo delo. Danes sem šla ponovno skozi prezentacijo Filipa Dobraniča, ki je na Ferflovem startup vikendu imel delavnico na temo pitch-anja. Pripravila sem okvir prezentacije, jutri pa se s celotno ekipo, prav v ta namen, dobimo dve uri pred začetkom podjetniške šole. Zavedamo se namreč, da bodo prav te tri minute imele odločilno vlogo glede prihodnosti naše ideje.