Pred naslednjim sestankom imam nekaj prostega časa, zato ga porabim za razvijanje ideje o Kariernem centru. Njegovi začetki so na naši šoli že zaživeli. Uspešno smo načrtovanje karierne poti uvedli v program ekonomskega tehnika, gimnazijcem pa smo v sklopu obveznih izbirnih vsebin organizirali delavnice na temo kariernega usmerjanja in načrtovanja. Poleg tega imamo na šoli manjši prostor, ki je trenutno naš mini Karierni center. V njem dijake pripravljamo na prihodnost, saj je danes pravočasno načrtovanje kariere že nuja. Učijo se pisanja življenjepisa in prošenj za razpisana delovna mesta, pripravljajo se na razgovore za delo ter pilijo poslovni bonton.

Na šoli želimo ustanoviti pravi Karierni center. Naše prostorske zmožnosti nam to omogočajo. Vsi, ki poznajo Roško, vejo, da v šolo vlagamo kolikor se le da, da jo naredimo prijetno za dijake. Prenavljamo prostore, ustavljamo kreativne kotičke, skrbimo za dobro znanje. Dijakom želimo omogočiti lažji prehod na trg dela tudi tako, da jim pomagamo pri povezovanju z delodajalci pri njihovem praktičnem usposabljanju pri delodajalcih. Delovna praksa je vključena v šolski program ekonomskega tehnika in je obvezna za dijake 2. in 3. letnika. V letošnjem šolskem letu prvič peljem 10 dijakov na tri tedensko praktično usposabljanje pri delodajalcih v Španijo.

Predvsem pa želimo v naš Karierni center vključiti partnerje z gospodarstva, za kar smo morali najprej zgradili trdne osnove. Delodajalci želijo posameznike, ki ustrezajo njihovim merilom in željam. Šola jim kot posrednik lahko predlaga ustrezne dijake, saj ve kakšne so njihove prednosti in slabosti. Dijak lahko sprejme pri delodajalcu poletno delo, z njim sodeluje redno ali občasno preko napotnice. Šola pa je tako redno v kontaktu tudi z delodajalcem in nadzira, da dijak ne zanemari rednih šolskih obveznosti. Dijaki tako dobijo možnost izkusiti delo, ki si ga želijo opravljati v prihodnosti ali pa morda odkrijejo, da jih delo sploh ne veseli in iščejo delo drugje. Možnosti je ogromno, zdaj naš čaka še konkretno delo.

Danes imam še sestanek s predstavnikom Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma. Na sestanku se nama pridruži tudi naša učiteljica. Pogovarjamo se o različnih možnostih spodbujanja podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti med mladimi, med drugim tudi o možnostih izvedbe podjetniških vikendov na osnovnih šolah. Letos smo že sodelovali na vikendu na Osnovni šoli Antona Martina Slomška, kjer sta naši učiteljici pomagali pri izvedbi podjetniškega programa. Želimo si sodelovanja in povezovanja naše šole z osnovnimi šolami na področju podjetništva. sodelujočim učiteljem zagotoviti honorar za opravljeno delo. Prav tako pa je naša želja po razširitvi podjetniškega projektnega tedna, tako da bi na njem sodelovalo več šol skupaj. Predvsem šole, ki imajo drugačne usmeritve kot naša, npr. lesarska, strojna, računalniška, gradbena. V sodelovanje želimo vključiti tudi študente podiplomskega študija, ki bi na podjetniških tednih sodelovali kot mentorji dijakom.

Spodbujanje mreženja šol je edina rešitev za našo prihodnost. Ni pomembno, da je samo nekdo uspešen, saj ima končni rezultat vpliv zgolj na majhno množico posameznikov. Skupaj moramo razvijati mehanizme in tako našim mladim omogočati prihodnost, ki jim daje izbiro.

Pozitivno vstopam v vikend. Današnji dan je bil uspešen. Delali bomo na tem, da nam uspe s pomočjo naših učiteljev pripeljati podjetništvo v osnovne šole, navdušiti zanj srednješolce in diplomantom dati tisti final kick, da pokažejo svoje znanje kot mladi mentorji.

Za še lepši konec dneva se odpravljam na majhno slavje sinovega rojstnega dne. Spotoma bom pobrala še mamo in taščo, da se ob dobri hrani skupaj podružimo in poveselimo.