»Razveseljivo je, da na seznamu ni več podjetij, ki so nastala kot plod tajkunskih prevzemov, pač pa so na njem nove, inovativne in v svet usmerjene družbe. Še posebej razveseljuje dejstvo, da se na seznam iz leta v leto prebija več nagrajenih gazel, kar dokazuje, da v izbor Gazela nagrajena najboljša najhitreje rastoča podjetja niso samo zvezde, ki zasijejo in potem tudi ugasnejo, temveč podjetja, ki imajo odlično osnovo za zdravo rast in tržni položaj na globalnem trgu,« poudarja Čadež, ki se je s Halcomom tudi uvrstil na seznam.

»V zadovoljstvo mi je dejstvo, da je na seznamu vse več tistih ljudi, ki so uspeli zaradi svojega dela, dobre podjetniške strategije in razvojne naravnanosti, ter da je na njej vse manj tistih, ki so po lestvici plezali zaradi svojega položaja v času privatizacije ali zaradi tajkunskih prevzemov. Na sezamu je vse več tudi gazel, kar pomeni, da znajo plemenititi kapital podjetja, ki pa ga v prvi vrsti gradijo ljudje, njihovi zaposleni,« se Čadeževemu mnenju pridružuje Tomaž Gider, prokurist GMT, med drugim srebrne gazele 2012, ki je prav tako na seznamu top 100.

»Ne gre spregledati dejstva, da je premoženje najbogatejših Slovencev na lestvici v večini primerov vrednost njihovih deležev v podjetjih, kar pomeni, da je njihovo bogastvo iz dneva v dan na trgu ponudbe in povpraševanja ter da lahko ena sama napačna odločitev direktorja gospodarske družbe ali napačna naložba usodno vpliva na umestitev podjetja na finančnem in gospodarskem področju ter na pozicioniranje lastnikov na lestvici najbogatejših,« poudarja Gider, ki ga veseli, da je na seznamu precej IT podjetij, kar po njegovem mnenju pomeni, da smo Slovenci sposobni s svojim znanjem dohitevati že uveljavljena tehnološka podjetja na tujih trgih, enako pa bi si morali upati narediti tudi na drugih gospodarskih področjih.

Podobnega mnenja je Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno, ki poudarja pomen vsakodnevnega truda vseh v podjetju za tržni kolač na globalnem trgu, da pa tovrstni seznami po njegovem mnenju zaradi napačne interpretacije med Slovenci zbujajo predvsem zavist, četudi so na njem podjetja, ki so trajnostno naravna in delajo zelo pregledno. Po njegovem mnenju bi morali predvsem tovrstne sezname delati z namenom spodbujati podjetništvo in podjetništvu vrniti ugled.

»Še vedno sem mnenja, da bi moral vsak uradnik slediti misli: Kar je dobro za gospodarstvo, je dobro zame«, torej bi morala javna uprava predvsem opravljati ovire in ustvarjati okolje za rast zdravih in družbeno odgovornih podjetij,« poudarja Strašek. KLS, ki je lani ustvaril skoraj 28 milijonov evrov prometa, konec 2014 pričakuje kar 16-odsotno rast. Za naslednje leto imajo prav tako ambiciozne cilje, za katere verjame, da jih bodo dosegli, saj so minula leta v tehnološko posodobitev in širjenje proizvodnje vložili 20 milijonov evrov. Še nedolgo tega so imeli v podjetju kar tri aktivna delovišča. Trenutno podjetje zaposluje 215 ljudi, prihodnje leto naj bi jim imeli okoli 230, delajo v dveh izmenah, zmogljivosti pa imajo povsem zasedene.

»Številk, ki so pripomogle, da je GMT rasel na trgu, nismo nikoli skrivali, saj sta pomembna dejavnika, ki sta pripomogla k naši rasti, transparentno poslovanje in preudarno ravnanje tako v poslovnem kot zasebnem življenju,« pravi Gider., ki napoveduje, da bo GMT brez upoštevanja poslovanja Adela, ki ga je GMT kupil letos, leto zaključil z okoli 46 milijonov prihodkov. Adel je lani ustvaril okoli 22 milijonov evrov prihodkov. Podatki se zaradi več podjetij v skupini za prva tri četrtletja še konsolidirajo, vendar pa je že sedaj razvidno, da trendi rasti sledijo lanskim, napoveduje Gider. GMT je z leta 2012 na 2013 zabeležil 20-odstotno rast.

»Ne glede na vse lestvice in sezname pa so zame najbogatejši tisti, ki znajo svoje znanje in premoženje vložiti predvsem v razvoj in nadaljnjo rast podjetja, ne pa ga zapraviti za lastne interese. Podjetjem, ki jih vodijo taki ljudje, se ni treba bati, da bi bili klini na lestvici prihodkov in dodane vrednosti prihodnje leto zabiti prenizko,« pravi Gider. Glede leta 2015 je optimist, a hkrati poudarja, da bo treba tudi na ravni države, vlade in podpornega okolja dojeti, »da vsak dober posel, ki ga prinašajo dobra in stabilna podjetja, ne pomeni samo prihodka, temveč tudi odgovornost do okolja. Vsi si želimo, da bi država v 2015 še bolj spodbujala rast v podjetjih, razvoj lastnih produktov pa naj bi uspeval ob pomoči vzajemne poslovne podpore podjetij v domačem okolju.«

»Povsem normalno je, da se pri prehodu iz stare v novo družbeno ureditev lestvica spreminja na ta način in da se čistijo ostanki preteklosti. Samo če res zaslužiš kapital s svojim delom, ga znaš pravilno ceniti in ohranjati. V Sloveniji pogosto govorimo o vrednosti lastnega znanja, vendar se mi zdi, da še ne znamo dovolj ceniti vrednost svojega lastnega kapitala. Samo lastni kapital nam omogoča samostojnost pri odločitvah in razporejanje dobička po lastnih željah in potrebah. Mislim, da bi vsak, ki razmišlja drugače, moral še enkrat prebrati Levstikovega Martina Krpana. Še vedno vse prepogosto delamo za par zlatnikov in papir brez prave vrednosti,« pa pravi dr. Jure Knez, strokovni direktor, ki je prav tako na seznamu.

»Lestvica dokazuje, da je v Sloveniji čedalje več ljudi, ki razmišlja na takšen način. Prav tako pa lestvica dokazuje tudi obratno - da je takšen način razmišljanja resnično pravilen. Močno upam in verjamem, da bo v prihodnosti na lestvici še več mladih inovativnih "garažnih" podjetij. Osebno v svoji sredini in okolju podjetništva nikoli nisem čutil kot nekaj slabega in tako je tudi sedaj, podjetništvo je potrebno vzpodbujati, predvsem pri mladih generacijah.«

 V Dewesoftu bodo leto zaključili s približno 20-odstotno rastjo glede na lansko leto, postajamo pa iz razvojnega vse bolj proizvodno podjetje. »S samo proizvodnjo lahko zaposlujemo tudi ljudi z manj znanja, kar pa niti ni tako slabo, še sploh v okolju, v katerem živimo. Ta trend bomo ohranjali tudi v naslednjih letih, načrtujemo popolno samostojno nastopanje na trgu s širjenjem palete izdelkov, kar pomeni tudi izdelavo proizvodov z manjšo dodano vrednostjo, večanje števila zaposlenih ter s tem manjšanje dodane vrednosti na zaposlenega (in dobička). Nova serija merilnih instrumentov Krypton je tako že uspešno začela svojo pot in postaja dosegljiva širšemu krogu ljudi. Poslanstvo podjetja, da pomagamo premikati meje tehnologije našim strankam, pa seveda ostaja.«

Predsednik Sveta gazel Matjaž Čadež si želi, da bi se v izbor Gazela vključevale vse izvrstne družbe v Sloveniji, saj se nekatere izogibajo medijski pozornosti, s čimer bi podrli predsodke, da je biti uspešen podjetnik nekaj slabega. »Želim si, da zlata gazela, kot najimenitnejše priznanje v gospodarstvu, postane zgled za ostale gospodarske družbe. Čim boljše bodo zlate gazele, tem boljše bodo tudi ostale družbe in s takimi družbami Slovenije ne bo več strah, temveč se bo sama povzpela v galop gazel.«