Leta 2000 so ustanovili podjetje Gonzaga-pro s kar 12 milijoni tolarjev (okoli 50 tisoč evrov), kar je bilo za tedanje čase nenavadno veliko in so se jim zelo čudili. »Želeli smo, da bi bilo naše podjetje stabilno. Rast ni primarni cilj, temveč naj bo posledica kakovostnega dela in izdelkov. Tako bo rast lahko tudi stabilna. Leta 2007 smo sicer res bili nominirani za regijsko gazelo, a ves čas si prizadevamo predvsem za stabilnost in varnost ter etično poslovanje.« Proizvodnja je na začetku stekla v najeti delavnici, nato pa so leta 2002 na dražbi kupili Tovarno pohištva Čepovan, ki je zašla v stečaj.

Leta učenja in spoznavanja tujih trgov

Prodor na tuje trge so si utirali dobra tri leta in se v tem času tudi učili. To obdobje jih je pripeljalo do spoznanja, da bodo uspeli le z drugačnim pohištvom, predvsem pa ne z masovno proizvodnjo. Leta 2008 se jim je kot magistrski študent pridružil dizajner iz Daan van Tulder, s katerim so skupaj oblikovali prvi program, ki je bil res primeren za tuje trge in so se z njimi predstavili tudi na sejmih. Usposobljeni so za opremo tako večjih objektov, kot za maloserijsko proizvodnjo na predlog kupca. Prodajajo rešitve opremljanja prostorov, ambientov, torej projekte, ne pa kosov pohištva. Tako opremljajo pisarne, hotele, vrtce, šole in knjižnice, domove za ostarele; pretežno samo za slovenski in bližnje trge pa nudijo tudi didaktična igrala in opremljajo obvrtčevske in obšolske prostore z zunanjimi igrali.

Po sedmih letih vlaganja v dizajn in razvoj se sedaj kažejo konkretni rezultati. Dizajn je sestavni del razvoja, ki pa je ključen za obstoj podjetja. Na nedavnem mednarodnem sejmu so predstavili tudi zadnji izdelek, predelne stene, s katerimi se lahko ustvarja prostor v prostoru, in jih po uporabi lahko enostavno zložiš in umakneš, ki je plod ravno tega – kako skozi dizajn dati uporabniku nekaj novega, kar bo reševalo njegove potrebe. Zadnja prelomnica je gradnja Poslovnega centra Gonzaga, to je poslovne stavbe v središču Nove Gorice, kamor so preselili sedež. »Če smo doslej hodili po dve stopnici, smo v tem primeru prestopili štiri stopnice skupaj in hvala Bogu, pri tem nismo padli. To pa zato, ker smo se na vse skupaj tako konceptualno kot finančno zelo dobro pripravili.«

Njihovi najbolj stabilni trgi so Nizozemska, Anglija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Rusija, ker se iz leta v leto povečuje povpraševanje predvsem po pisarniškem pohištvu, Italija in Črna gora, v razvoju je francoski trg, prodajajo tudi v Izrael, Savdsko Arabijo, Kuvajt in države nekdanje Jugoslavije. Novosti in vizijo predstavljajo predvsem na sejmih, ki so za podjetje njihove velikosti še vedno zelo dragi, a nujni, saj na sejmih dejansko dobijo nove stike.

Banke ves čas sledijo njihovemu razvoju in ga solidno podpirajo, a v podjetju, tako kot je trend pri večini gazel, občutno zmanjšujejo delež dolgov v financiranju, ki trenutno znaša manj kot 60 odstotkov, medtem ko bodo 2015 temu posvetili še več energije in v 2016 delež posojil še znižali. »Banke zaradi napak v preteklosti, svojih ali tujih, vodijo sedaj krčevito politiko odločanja. Cena denarja je še vedno previsoka, izjemno visoka in zakomplicirana zavarovanja so skorajda težko razumljiva. Tako slabim podjetjem kot nam, ki delamo pregledno in ves čas rastemo na globalnih trgih, postavljajo enake pogoje. A nikakor jim ne moreš dopovedati, da mi, podjetniki na primer, svoje stranke selekcioniramo. S strankami, s katerimi delamo že 15 let, imamo drugačen odnos in postopke. Tako bi bilo lahko tudi v bankah.«

Bizjak je ob tem pojasnil, da v podjetju stopajo korak naprej tudi v odnosih s kupci. »Ne vem, če si lahko predstavljate, da po ustanovitvi delate in pol leta ne dobiš nobenega telefonskega klica od zunaj, ves čas samo ti kličeš in si iščeš kupce. Po pol leta pa končno klic »Menda vi prodajate pohištvo?« Takrat smo odprli šampanjec. Od tedaj je bilo v Gonzagi vedno prisotno, da je treba ves čas iskati delo, torej se nobene stranke ne odkloni. A sedaj smo se odločili, da s partnerji, ki niso korektni, ne bomo več delali. Sami smo zagovorniki visokih standardov in to pričakujemo tudi od svojih strank,« je pojasnil Bizjak, saj podjetje v teh dneh zaključuje sodelovanje z kupcem iz tujine, in dodaja: »Najbolj se v razumevanju poslovnih navad razhajamo z gradbinci, ki so tudi v tujini podobni.«

V njihovem segmentu dejavnosti v Slovenji je večjih podjetij vse manj, kar pa ne pomeni, da ni konkurence, ki je še vedno huda. »Riba smrdi pri glavi. Vodje se neradi pogledamo v ogledalo in prav to je tudi razlog, da je toliko podjetij propadlo. Vodje moramo biti sposobni prepoznati, na katere trge se usmeriti in s kakšnimi izdelki, moramo skrbeti za razvoj ter sestaviti pravo ekipo in z ljudmi pošteno ravnati, ob tem mora vodja trdo delati in ne biti lakomen. Če kaj od tega ni izpolnjeno, ne boš uspel. Je pa res, da bi podjetja lažje delovala, če bi bilo manj birokratskih ovir in če bi delovala pravna država. Problem pa je tudi neznosna lahkost delovanja tistih, ki sprejemajo zakone in upravljajo z našim premoženjem. To se mi zdijo ključne ovire za razvoj Slovenije. Spremembe zakonodaje naj pripravlja stroka, poenostavitve zakonodaje pa naj se sprejema v paketu. Nam se je na primer zaradi neživljenjske zakonodaje postopek parcelacije parcele, ki smo jo kupili za tole stavbo, vlekel tri mesece, kar pomeni, da se nam je zavlekla celotna investicija. V državni upravi bi morali veljati taki principi delovanja, kot so v podjetjih. Ko nekdo pri pripravi zakonodaje naredi očitno neumnost, mora izgubiti službo. Preden bi spisal neumen zakon, bi se moral pozanimati pri stroki in slabe zakonodaje ne bi bilo.«

Tako kot je svetovni trend, si tudi Gonzaga prizadeva materiale kupovati od lokalnih dobaviteljev, a te sreče pri ivernih ploščah nima, saj je Meblo zaradi izpustov prenehal delovati, zato jih kupuje v Avstriji. »Sedaj imamo sicer zrak čist in bi ga imeli, če bi tedaj nekaj časa še potrpeli, saj so bili filtri menda že naročeni, poleg tega imamo poln Trnovski gozd, materiala pa nimamo. Če ne bi bilo te slovenske majhnosti, bi imeli lahko svojo iverko in čist zrak.«

Gonzaga, ki je po kapitalu in sredstvih peta, po prihodkih četrta, po dobičku pa druga, bo imela letos doslej najvišje prihodke. Leto 2013 so zaokrožili s 4,92 milijona evrov prihodkov, letos pa pričakujejo okoli 6,8 milijona prihodkov od prodaje ter še nekoliko višji dobiček. Prav te dni so proizvodnjo opremili z novim CNC strojem za vrtanje in rezkanje. Podjetje je po svoji dejavnosti razvojno-proizvodno. Del produktov prodajo pod lastno blagovno znamko, in v ta segment največ vlagajo, del izdelkov razvijejo za naročnika in so plod skupnega dela, en del produktov pa naredijo v vlogi podizvajalca, kot se to v največji meri dogaja pri opremljanju hotelov.

Če bodo že realizirali na nedavnem sejmu dogovorjene posle, bo prihodnje leto prihodkov od prodaje prav toliko. Posel je tudi v naši branži nepredvidljiv. Je pa res, da si lahko šele zadnja leta nekoliko lažje planirajo delo, saj imajo že nekoliko močnejšo prodajno mrežo. To predvsem na oddaljenih trgih predstavljajo lokalni prodajalci. » A tudi predstavnik, ki je tam, lahko samo oceni, kje so priložnosti, težko pa je reči, ali boš posel zares tudi dobil. Vsak dan smo na trgu. Zato je četrtina naših sodelavcev zaposlena prav v prodaji. Ker pa trenutno prodamo več, kot lahko mi naredimo v naši tovarni v Čepovanu, sodelujemo z drugimi slovenskimi lesarskimi podjetji, s katerimi trenutno naredimo polovico prodanih izdelkov.