Zamah z roko gor denimo pomeni dvig rolete, zamah dol pa spust rolete. Ker senzor deluje skozi večino materialov, ni potrebnih nobenih rež ali odprtin, zato so  videz, oblika in barva lahko popolnoma poljubni, z vgradnjo v steno pa je lahko tudi popolnoma neviden in estetsko nemoteč.

Ste produkt patentirali oziroma se vam zdi to pomembno?

Rešitev je patentirana z več patenti po vsem svetu, saj se nam to zdi pomembno, da s tem obdržimo prednost pred konkurenco. Konkurenca ponuja kompleksne kontrole, polne tipk, zadnje čase pa večinoma ekrane na dotik, ki so primerni za nekatere segmente kupcev, za druge pa ne. Naš segment so predvsem kupci, ki ne prisegajo na tehniko zaradi tehnike same, ampak želijo upravljati  naprave elegantno, enostavno. Pa tudi segment kupcev, ki ima rad poudarek pri oblikovanju, videzu.

Koliko časa ste razvijali produkt?

Razvoj in izpopolnjevanje proizvoda sta trajala približno tri leta, jih je pa že kar nekaj v uporabi, predvsem preprostejše izvedbe, ki smo jih ponudili trgu že pred časom. Ker nagrajena rešitev odpira celotno področje komunikacije med človekom in tehnologijo, se razvoj v bistvu ne bo nikoli končal, pač pa se bodo razvijale vedno nove, vedno bolj sposobne naprave, ki bodo približale tehniko tudi netehničnim ljudem. Podobno kot so zasloni na dotik bistveno bolj prijazni uporabnikom kot množica tipk, tako je komunikacija s preprostimi gestami naslednji korak v tej smeri.

Podatki kažejo, da približno polovica inovacij ne naredi preboja na trgu. Kakšen je vaš poslovni model?

Težko govorim za vse, vidim pa kar nekaj neuspelih inovacij. Mislim, da je delno to pač stvar razvoja novih tehnologij, kjer vedno obstajajo tveganja. Ideja je lahko videti v redu na papirju, potem pa lahko nastopi več težav. Lahko je predraga za izvedbo, lahko je kupci ne sprejmejo tako, kot je bilo predvideno, ali pa je zadeva preprosto toliko pred časom, da ljudje niti ne razumejo uporabnosti inovacije. Mi smo skušali upoštevati čim več teh faktorjev, identificirali smo potrebo po takem tipu rešitve na trgu, še preden smo začeli njen razvoj.


Kakšna referenca je po vašem mnenju zmagovalna inovacija SFI?

Zmaga na inovacijah SFI je izredna čast za malo podjetje, sploh zmaga v tako prestižni konkurenci. Povečajo tudi našo prepoznavnost, predvsem v slovenskem prostoru. To je za nas pozitivno, saj smo prepričani, da je prihodnost slovenskega gospodarstva tudi v sodelovanju med slovenskimi podjetji, da združujemo ideje, rešitve in dostop do tujih trgov. Prepoznavnost in legitimnost, ki jo pridobimo prek nagrade, nam omogoča lažje povezovanje. Nagrada nam da tudi potrditev, da smo na pravi poti in da razmišljamo pravilno, ter nam daje zalet za naprej, saj imamo še veliko zelo dobrih idej, ki bi jih radi uresničili.

Kako sicer ocenjujete slovensko podporno okolje za inovatorje?

Najpomembnejša bi se mi zdela finančna podpora pri patentiranju in vzdrževanju patentov. Tu ne govorim o slovenskih patentih, pač pa o patentih za svetovno zaščito. Vloga takega patenta je zelo draga, še dražje pa je za vzdrževanje. Po mojih lastnih izkušnjah velika večina idej oziroma praktično nihče od manjših podjetij na SFI nima take zaščite. Če bo taka ideja postala tržno zelo uspešna in prikazala zelo hitro rast, bo pritegnila pozornost večjih korporacij, ki bodo razvili svojo verzijo izdelka, bolj ali manj kopijo z izboljšavami, in se z njim pridružili trgu. Zaradi večje prodornosti bodo izrinili slovenskega izumitelja s trga, ki ne bo imel nobene možnosti. Če želi država res izboljšati svoje gospodarstvo z inovativnostjo, potem mora nujno pomagati, da ta inovativnost ostane v rokah slovenskih podjetij, ne pa da ta delujejo kot poceni »razvojni oddelek« in »test trga« za tuje korporacije.