Lah ki skupaj s svojo ekipo dnevno išče rešitve znotraj obstoječega občinskega prostorskega načrta občine Kamnik, ki jim še vedno ne omogoča širitve, četudi jim je lokalna oblast ob selitvi v Kamnik obljubila, da bo spremenjen.  Nektar Natura je le ena od gazel, ki ima zaradi občinskih prostorskih načrtov zavezane roke za nadaljnji razvoj. Marko Prunk, ki je med drugim lastnik in direktor Postojnskih mesnin, na primer upa, da bo novi postojnski župan lahko pomagal pri iskanju rešitve, ki bi omogočila postavitev razsekovalnice mesa s skladiščem in hladilnico, ki jo zdajšnji prostorski načrt ne, saj naj bi omogočal samo okolju prijazno gradnjo.


Prunk je optimističen, Lah pa nekoliko manj.  »Za vsako stvar jih je treba prositi. Včasih tudi bolj na trdo, da se kaj premakne. Če bi podjetja delovala tako, da bi čakali na svoje stranke, da bodo prišle in nas prosile, da kaj naredimo zanje, bi že davno propadli. V Sloveniji manjka zavedanja, da je treba zdravemu gospodarstvu pomagati in odstraniti ovire za rast v pol leta. Mi čakamo na lokalno oblast že pet let, pa še vedno OPN ni sprejet. Še več, niti ne vemo, kakšen bo, ali bomo lahko delali in se razvijali v Kamniku. Si predstavljate? Pet let! Avstrijska država bi naredila vse v roku enega meseca,« daje za primerjavo Lah.
 

Z novim županom bolj optimistični

A Nektar Natura kljub oviram raste. Indeks prodaje na tuje trge je 190 in vsebuje proizvodnjo tako doma kot na tujem. Celotna skupina, ki zaposluje okoli 100 ljudi, skupaj z odvisnimi in partnerskimi družbami pa 250, bo konec 2014 zabeležila skoraj 20-odstotno rast in ustvarila okoli 17 milijonov evrov prihodkov.

Rešitve znotraj obstoječih možnosti iščejo tudi v ROTO Pavlinjek, saj naj bi nov OPN murskosoboške občine v zazidalni načrt vključil tudi parcele ob lokaciji skupine ROTO (k. o. Černelavci). V času, ko čakajo na sprejetje novega OPN, so del proizvodnje preselili v hčerinske družbe na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, kjer ustvarijo okoli 3,6 milijona evrov prihodkov, trenutno pa v njih zaposlujejo 58 ljudi.

Štefan Pavlinjek, lastnik in prokurist, ki se je javil s kmetijskega sejma EIMA v Bologni, je napovedal, da v teh dneh že končujejo dodatno montažno halo s 1200 kvadratnimi metri, kjer skrbijo predvsem za sestavljanje čistilnih naprav in sklopov, ki jih vstavljajo v jadrnice in jahte. Halo bodo odprli 28. novembra in tako proslavili tudi 40-letnico delovanja družinskega podjetja.  Priznal je tudi, da je vesel, da ima Mestna občina Murska Sobota novega župana in da so pričakovanja podjetja drugačna od prej.
 

»Verjamem, da se bo novi župan, mag. Aleksander Jevšek, z ekipo potrudil, da bodo potrebne prostorske akte čim prej sprejeli. Mestni svet je sicer še v pretekli sestavi sprejel strategijo prostorskega razvoja, a potrebujemo občinski prostorski načrt, o katerem naj bi se na sestanku pogovarjali že naslednji teden. Ni normalno, da na širitev prostorskih načrtov čakaš več let. To hitro rastočim podjetjem onemogoča nove posle, saj partnerji ne čakajo. Poslovni svet je izjemno dinamičen in lokalne skupnosti ter državna uprava se bodo morale tej dinamiki prilagoditi, če želimo biti konkurenčni,« je dejal Štefan Pavlinjek. Sam je sicer glede gradnje novih prostorov optimističen. V letu 2015 morajo posodobiti logistične tokove, kar bodo lahko naredili le s širitvijo. »Zato upam, da bo OPN čim prej sprejet.«
 

Več pristojnosti za občino

Poudaril je, da je iz Murske Sobote kar nekaj podjetnikov odšlo s svojimi podjetji v Avstrijo, kjer imajo večji posluh za posel. »Novo zgradbo imaš lahko pod streho v treh mesecih, banke imajo več posluha za podporo, nasploh je naklonjenost lokalne skupnosti drugačna. Menim, da bi morale biti naše občine financirane pretežno iz davka od dobička podjetij. Tako bi si bolj prizadevale, da bi bila lokalna podjetja bolj uspešna in da bi nastalo tudi čim več novih. Na občine bi morali prenesti več odločitev, kot je na primer odločanje o zazidalnem načrtu, ne pa da se čaka na državna soglasja. Povrhu vsega o zazidalnih  območjih odločajo ljudje, ki na primer v Murski Soboti še nikoli niso bili,« se jezi Pavlinjek.


Za podjetja po vsej Sloveniji je po njegovem mnenju največji problem prav reševanje prostorske problematike. »Živimo lahko le do dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja. Tega se državna uprava s svojim togim birokratskim aparatom ne zaveda,« je poudaril Pavlinjek, ki svoje podjetje predstavlja na sejmu, kjer je vsako leto več kot 1500 razstavljalcev, od tega vsaj 400 iz tujine. »Sejem je primer, ki bi si ga morali ogledati tudi naši ministri, saj je dokaz, kakšen poudarek Italija daje svojemu gospodarstvu, ki deluje na področju kmetijstva. Predstavlja se tudi veliko malih pridelovalcev in podjetij, kar je priložnost tudi za Slovenijo. Spodbujati je treba male proizvajalce, kjer je dodana vrednost visoka in torej ni odvisna samo od tega, kar zraste na zemlji. V izdelke je treba vložiti več dela in znanja.«


Skupina ROTO namerava letošnje leto zaokrožiti z okoli 38 milijoni evrov prometa, kar pomeni 10-odstotno rast glede na leto 2013. Skupaj zaposlujejo okoli 270 ljudi, z zunanjimi stalnimi sodelavci pa več kot 300.