Na Ptuju imamo prvo delavnico z dijaki v okviru Šole za LAJF, ki smo si jo zamislili pred letom dni. Dijakom želimo približati drugačen način učenja. Predvsem pa jih vzpodbuditi, da razmišljajo kreativno in da premagajo strah in uresničijo svoje ideje, svoje sanje. Rezultati so izjemni. Kako malo je potrebno, da vzpodbudiš razmišljanje med mladimi. Zgolj z pozitivno motivacijo in predvsem z občutkom, da je njihovo delo cenjeno, je energija v učilnici vedno odlična. Predvsem tisti, ki so po mnenji učiteljev najbolj problematični, se v tem sistemu najlažje dokažejo in to je najboljši občutek. Letos izobražujemo tudi učitelje. To je poseben izziv, zato so priprave zelo pomembne. Odločim se, da bodo v četrtek ostali brez mene.

Potrdim pa povabilo na Fakulteto za šport, kjer bomo govorili o ergonomiji in kineziologiji. Povabil me je profesor, prijatelj iz mladih let, ko sem se aktivno ukvarjal s plavanjem. Vedno je bil šport pomemben del mojega življenja in povsod sem dobil veliko prijateljev, s katerimi sem še danes v stiku. Potrdim še predavanje za agencijo SPIRIT, preverim ure, da ne bom zamočil in zaprem računalnik.

Prižgem TV v trenutku, ko je drugi tek slaloma v Leviju. Tina vodi, izjemno. Vedno pomislim, koliko odrekanja, trdega dela in energije je potrebnega za vrhunske rezultate. Ko ni rezultatov, noben ne pomisli, da je ravno športniku najbolj težko in da kritike ne pomagajo na poti do boljših rezultatov. Pomislim, da je Tina izjemna športnica. Ko se odloči, zmaga in to je tisto, kar loči dobre športnike od vrhunskih. Vidi se, da njena ekipa natančno ve, kaj je potrebno narediti, in to je moč vsake vrhunske ekipe. Ni rezultatov brez dobrega ekipnega dela. Tudi sam pri zaposlovanju novih kadrov vedno pogledam, kaj ljudje počnejo v prostem času, ko dobim prošnjo za delo. V naši ekipi je kar nekaj vrhunskih športnikov, ki so v mladinskih in članskih letih tekmovali na najvišji ravni. Spisek športov je zanimiv, kot bi gledal kakšno ‘survival’ serijo na National Geographicu.

Lokostrelka, judoistka, košarkaš, nogometaš, kolesar, plavalec. Vsak na svojem področju in vendar je pri športnikih (tudi bivših) pač tako. When the going gets tough, the tough get going, velja prav za njih in ko se znajdeš v težkih, včasih kritičnih situacijah, nadvse cenim, da ljudje ohranijo trezno glavo in poiščejo rešitve za izhod iz situacije. Ravno zato se mi zdi pomembno, da se že v mladih letih začnemu učiti odgovornosti, vztrajnosti, sprejemanja porazov in predvsem moči, da se pobereš in greš naprej.

Tina joka. Zmagala je. Uspehi vedno prinesejo močna čustva in to je znak, da je bilo veliko vloženega dela in predvsem, kako težko je zdržati pritisk, predvsem takrat, ko iščeš motivacijo, zakaj sploh početi nekaj takega.

Pripravim si solato ter nekaj specialitet, ki sva jih z V. kupila včeraj v Italiji. Iste hrane se zelo hitro naveličam, zato rad poizkušam hrano in iščem nove zanimive okuse. Zmanjkalo mi je vina, zato si po kosilu skuham čaj in pregledam, kaj se dogaja na twitterju. Spremljam večino arhitekturnih, obikovalskih in ekonimskih spletnih časopisov ter blogerjev, ki pišejo, kaj se dogaja po svetu. Tehnologija nam je svet pripeljala v dnevno sobo. Fotografije, načrti so dostopni s klikom in informacijska avtocesta ponuja ogromno podatkov. Vedno težje je filtrirati seme od plev, zato se velikokrat zanašam na preverjene avtorje, članke in medije.

V centru mesta je danes vinska pot, vendar se mi ne da v gnečo, zato se odločim, da večer raje preživim s prijatelji. Gledamo nogomet in se sprašujemo, ali bomo spet pripravili presenečenje na Wembleyu. Klepetamo ob poizkušanju domačega piva, nato še medica. Ob sproščenem pogovoru pozabim na uro in obljubo, da se oglasim še pri mladih oblikovalcih, s katerimi pripravljamo nekaj novosti. Prestavim na naslednji dan, saj bom večer preživel v dvoje.

Občudujem maketo, ki jo V. pripravlja za predstavitev projekta. Maketa mostu na Ljubljanskem barju postaja prava umetnina, zato opazujem, kako kos za kosom nastaja zanimiv lesen objekt z 20metrskim razglednim stolpom. Večina je izdelana iz lesa, ki ga kot gradbeni material najbolj cenim. Kljub strategiji, ki zapoveduje večjo uporabo lesa v javnih zgradbah, vse skupaj ostaja le na papirju. Z mislijo, da bo morda, nekoč vseeno več takih objektov, zaključim dan.