Ta pogovor me spomni, kako sem pred sedmimi leti prvič in precej na silo iskal kupce na Danskem. Trajalo je pet let, da nam je uspelo prodreti na skandinavski trg. In začetki so bili zares težki. Razumeti kupce, ki imajo čisto drugačne želje, kot sem bil tega navajen pri nas. Razpisne dokumentacije so tako natančne in takoj je jasno, da so jih napisali strokovnjaki z več področij. Kar je na slovenskih razpisih nekaj strani dokumentacije, je na Danskem nekaj fasciklov. Tam mentalitete iskanja napak v razpisu ne poznajo. Tudi najnižja cena ni merilo za izbor. Naročnikom v javni upravi prepustijo, da med štirimi ponudniki izberejo najboljšega. Tako je potrebno prepričati veliko uporabnikov, da imaš dober izdelek. Letos smo jih prepričali veliko več, kot sem pričakoval in tudi trma je prinesla uspeh.

Ob 10. uri imamo ob torkih z ekipo redni tedenski pregled vseh finančnih kazalnikov, proizvodnih in prodajnih planov, predelamo še nekaj tekočih zadev in odločitve so hitre in jasne. Vsi dobro vemo, kaj mora vsak od nas narediti. Malo več časa posvetim projektu, ki ga pripravljamo za stol Beatnik. Pomemben naročnik bo posebno izdelan stol predstavil na velikem sejmu, zato je nujno, da vse teče po načrtih.

Pred vrati me že čaka strokovni sodelavec, tako mu vsaj piše na vizitki, ki mi jo takoj ponudi. Včasih smo res preveč zategnjeni. Pozdrav in kratek uvod v predstavitev doseže veliko boljši učinek kot vizitka v roke in suhoparna predstavitev. Takoj se začne prepričevanje, kako je vse, kar ponujajo, najboljše in nujno za nas. Gospod me prepričuje, da nujno potrebujemo certifikat SQ, da je to cenjeno v tujini in da nas bodo kupci zaradi tega bolj cenili. Po daljšem času poslušanja, ga prijazno prekinem in mu poskušam razložiti, da kupce, ki jih nagovarjamo mi, zelo malo zanima, ali imamo znak Slovenske kakovosti. Hitro se strinjava, da je znamka cenjena na trgih bivše Juge in razložim mu, da na teh trgih nimamo veliko kupcev in da smo trenutno usmerjeni na trge EU, ZDA in Avstralije.

Podrezam ga in vprašam, kaj delajo za promocijo te znamke v Evropi, če hodijo na sejme in predstavljajo slovensko industrijo, primere dobre prakse in sodelovanja. Seveda sem vnaprej vedel, kakšen bo odgovor. Še malo političnega smalltalka. Gospod prehitro pove da je član politične stranke. Napaka. Elegantno se opravičim, saj me že čaka mlad oblikovalec, ki mi je pisal na po e-pošti.

Vedno me zanima, kaj si želijo mladi, ko iščejo priložnost. Cenim pogum, iskrenost, kreativnost in neposrednost. Veliko govorjenja me nikoli ne prepriča. Preseneti me njegova skromnost in kar je bil v začetku formalen pogovor, hitro postane sproščeno klepetanje. Kar nekaj priznanj in nagrad. Veliko več izveš od sogovornika, če ti uspe, da pogovor spelješ na bolj osebno raven. Odgovorim na nekaj vprašanj, podam nekaj predlogov, mislim, da se bova še srečala. Zaželim mu še veliko kreativnega ustvarjanja.

Odhitim pregledat maile. Dolgujem nekaj nujnih odgovorov. Včasih mi zmanjka časa, zato se moram večkrat opravičiti, ker na e-pošto odgovorim šele po dveh ali treh dneh. Tudi danes mi ne bo uspelo odgovoriti na vse. Nekaj pošte lahko prepošljem naprej, za ostale bo čas zvečer, ker je v pisarno ravno stopil star prijatelj iz Italije, s katerim sva začela sodelovati pred desetimi leti. Takrat je bil vodja nabave pri našem največjem kupcu v Italiji. Ker je navdušen tenisač, včasih aktiven igralec, danes trener, je bil nekajkrat moj gost na teniškem turnirju ATP Umag in od takrat naprej sva prijatelja.

Vmes je zamenjal službo in nekaj časa se nisva videla. Danes je prišel ker, želi delati pri nas, razviti italijanski trg in poskrbeti za boljšo predstavitev naših izdelkov v Italiji. Naveličan je sicer dobro plačane službe in uresničuje besede, ki jih je izrekel pred leti, da bo nekoč prodajal le Donarjeve stole. Nekaj časa se pogovarjava. Veliko se je spremenilo v osrednji Italiji, kjer živi. Podjetja propadajo, tudi v Italiji je kriza še vedno zelo prisotna. Z obljubo, da greva jutri na kosilo, ga prepustim sodelavki, ki mu bo podrobno predstavila vse nove izdelke in kolekcijo, ki smo jih pripravili za naslednje leto.

Čakam zoprn sestanek z dobaviteljem iz Italije. Nismo zadovoljni s kvaliteto delov, ki jih proizvajajo za nas in to nam je začelo povzročati težave. Že 12 let je naš dobavitelj in vedno smo korektno sodelovali, zato je še posebej težko razložiti, da smo že poiskali drugega dobavitelja. Pozna me in ve, da je situacija zelo resna. Nikoli ne bi dovolil, da bi zaradi površnega dobavitelja izgubili posel. Natančnost, kvaliteta in točnost so poleg cene, merila, ki jih zahtevamo pri vseh dobaviteljih. To od nas zahtevajo tudi naši kupci.

Pregledava vse kose in hitro mu je jasno, da sem upravičeno nezadovoljen. Dimenzije odstopajo za več milimetrov, kar je nesprejemljivo. Pojasnim mu, da ima novi dobavitelj tudi precej nižje cene in hitro mu je jasno, da je pri količini 30.000 kosov na leto to precejšen znesek. Obljubi mi, da bo naredil vse, da zagotovi pravo kvaliteto in ceno. Ve, da je to zadnja priložnost, in ko si ob slovesu seževa v roke, oba veva, da pri tem projektu verjetno ne bova več sodelovala.

Ura je 17.00 in danes bom zaključil nekoliko prej. Obljubljene maile bom spisal kasneje doma, ker je že pozno in povrhu vsega sem spet pozabil na hrano.