Ko zvestim bralkam in bralcem odpremiva slovensko pošiljko, se posvetiva še angleški verziji, ki jo hvaležno bere kar nekaj tujcev, ki so del naše tehnološko-podjetniške skupnosti postali zaradi ljubezni do slovenskih startupov ali pa zaradi ljubezni kar tako.

Če bi mi kdo pred letom dni razlagal, da bom z veseljem poganjala nek novičnik s popisom dogodkov za našo startup in ne-startup skupnost, bi ga verjetno vprašala po zdravju. A ideja uporabe skupnega odprtega koledarja, ki smo jo uvajali skoraj dve leti nazaj ni dobila kril. Pozitivni učinki dostavljanja ročno kuriranega pregleda dogodkov pa so se izkazali za preveč očitne, da bi jim človek lahko nasprotoval - od spremembe odnosa med različnimi organizatorji dogodkov, ki vse bolj iščejo nišne pristope namesto, da bi branili svoje vrtičke, do večje informiranosti in zainteresiranosti obiskovalcev ter zmanjšanje splošnega vtisa, da “se v Slovenij tako ali tako nič ne dogaja, kaj šele zgodi”.

Kot mi je Brad Feld pred parimi leti spretno povedal, ko sva njega in Amy Batchelor z Boštjanom obiskala v Boulderju, skupnost gradijo tisti, ki se lotijo dela in tisti, ki jih misel na to, da so se poprijeli projekta, ki traja več kot desetletje ne straši. Takrat sta z Amy ravno zaključevala drugo knjigo iz Startup Life serije - Surviving and Thriving in a Relationship with an Entrepreneur, zato se večina večernega pogovora med nami niti ni odvijala okrog izgradnje skupnosti, kar je bila prevladujoča tema čez dan, ampak okrog izzivov usklajevanja profesionalnega in zasebnega obstoja. (Brad Feld je letos postal investitor v slovenski Silicon Gardens angelski sklad.)

Kot rečeno, ta ponedeljek ni bil tak. Redakcijo sva zaključili čez vikend in Weekly namesto med kosilom razposlali že zjutraj. Vseboval je namreč še zadnji opomnik, da opoldan poteče rok za vpise v knjižico akterjev na slovenski zdravstveno-tehnološki sceni, ki jo pripravljamo v okviru sredine Healthday konference. Kot pričakovano se je seveda marsikdo splašil in vpisal v zadnjem trenutku. Pregled, dopolnjevanje podatkov in urejanje portretov članov skupnosti za Green Book knjižico je vzel preostanek ponedeljka in smo ga dokončali šele pozno zvečer. Zares sta da ga Matej in Gregor dokončala, ko sem šla sama že spat, da je lahko šel ob šestih zjutraj že v tisk.

Dan bi bil skoraj predvidljiv, če me ne bi nekje na sredi presenetilo sporočilo o lansiranju konkurenčnega produkta v regiji.