"Upravljanje proračuna EU bi lahko bilo - in bi moralo biti - boljše," je opozoril predsednik Evropskega računskega sodišča Vitor Caldeira. Članice in komisija morajo biti po njegovih besedah bolj pozorne na to, kako porabijo denar davkoplačevalcev. "V krizi, v kateri smo, je treba narediti tri stvari: denar porabiti, denar porabiti v skladu s pravili in s porabljenim denarjem uresničiti pričakovane učinke," pa je ob predstavitvi poročila poudaril slovenski član računskega sodišča Milan M. Cvikl.

Revizorji namreč ugotavljajo, da je bil proračunski sistem v obdobju 2007-2013 preveč osredotočen le na porabo sredstev, saj je bilo prednostno načelo "porabi ali izgubi", ne doseganje dobrih rezultatov. Stopnja napake pri odhodkih EU je znašala po oceni revizorjev 4,7 odstotka, kar je skoraj sedem milijard od 148,5 milijarde evrov, kolikor je bil težek proračun EU za leto 2013. To sicer ne pomeni, da je bilo sedem milijard zapravljenih. "To je poenostavljen pristop, ki je lahko zavajajoč," opozarjajo na sodišču. "Ta stopnja napake ni merilo za goljufije, neučinkovitost ali zapravljanje, ampak je ocena sredstev, ki ne bi smela biti izplačana, ker niso bila porabljena v skladu z merili," je pojasnil Cvikl.

Največ napak so ugotovili na področju regionalne politike, energetike in prometa, kjer je bila stopnja napake ocenjena na 6,9 odstotka, ter na področju razvoja podeželja, okolja, ribištva in zdravja, kjer je bila stopnja napake ocenjena na 6,7 odstotka. Med značilnimi napakami revizorji izpostavljajo tudi slovenski primer nepravilne državne pomoči grozdu avtomobilskih podjetij v sklopu projekta v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta pomoč je bila dodeljena v okviru sheme za mala in srednja podjetja za dejavnosti raziskav in razvoja v avtomobilski industriji, čeprav je to podjetje dejansko v lasti velikih družb. Ker so pravila za javno financiranje velikih podjetij strožja, to podjetje ni bilo upravičeno do celotnega zneska pomoči.

"Gotovo se bo moral obseg državne pomoči zmanjšati," je dejal Cvikl, o podrobnostih pa ni želel govoriti, ne o imenu podjetja ne o znesku. Izpostavil je le še to, da bi lahko Slovenija, če bi spoštovala pravila, to pomoč ponudila več podjetjem. Poleg tega je sodišče pri preučevanju nadzornih sistemov na področju razvoja podeželja v primeru Slovenije ugotovilo pomanjkljivosti pri administrativnih pregledih v povezavi s pogoji za upravičenost in zavezami, na primer tveganje dvojnega financiranja in neupravičen DDV.

Na splošno je problem pri ugotovljenih napakah tudi to, da bi jih bilo veliko mogoče odkriti, saj so imele članice in komisija na voljo dovolj informacij, da bi ob potrjevanju nepravilna plačila lahko preprečila. Največ napak je v primeru deljenih pristojnosti članic in komisije, je še pojasnil Cvikl.

Leta 2013 je EU iz skupne blagajne porabila 148,5 milijarde evrov, kar je približno 290 evrov po državljanu. Ta poraba znaša približno odstotek bruto nacionalnega dohodka EU, kar je približno dva odstotka celotne javne porabe članic unije. Cvikl bo letno poročilo evropskih revizorjev v drugi polovici meseca predstavil v Sloveniji.