„Sodelovanje podjetij v izboru gazela in predvsem sodelovanje gazel v Dnevnikovih dejavnostih, ki so povezane s projektom gazela, je po mojem mnenju naloga in poslanstvo podjetij, da v družbo pošljemo pozitivni signal, ki je nasprotje od političnih informacij. Jasno moramo povedati, da se kljub slabi situaciji v Sloveniji da marsikaj dobrega narediti, da imamo vrhunska podjetja, imamo neverjetne strokovnjake in inovatorje, da smo sposobni tekmovati in da bomo v nekaj letih uspešno premagali to psihološko krizo,“ zelo jasno pove Radko Luzar, direktor L-tek Elektronike, šentjernejske gazele, ki je bila 2013 prepoznana za srebrno gazelo. Gre torej za zavedanje gazel, da so soodgovorne za spodbujanje preseganja trenutnega stanja duha v slovenski družbi.


Če pogledamo samo seznam 500 najhitreje rastočih podjetij med letoma 2008 in 2013, pridemo do ugotovitev, ki potrjujejo, da so gazele res motor slovenskega gospodarstva. Ta podjetja so namreč v letu 2013 ustvarila za 4,8 milijarde skupne prodaje, kar je skoraj polovica državnega proračuna. V omenjenem petletnem obdobju so na novo odprla več kot 11.200 novih delovnih mest, kar je obliž na sicer globoke rane, ki jih družbi pušča brezposelnost z več kot 124 tisoč registriranimi brezposelnimi. Skupno dodano vrednost so dvignile na 769,5 milijona evrov, kar predstavlja 163-odstotno rast, medtem ko dodana vrednost na zaposlenega znaša 46.517 evrov in je občutno nad republiškim, ki je 39.049 evrov.

 

A pri gazelah še zdaleč ne gre samo za številke, gre za veliko več. Za zgodbe, ki dokazujejo, da ni pomemben samo cilj, pač pa je pomembna tudi pot do tja. Za ljudi, ki so kot direktorji gazel samo prvi med sodelavci, ki so zanje ključni kapital podjetja. Za zmagovalne ekipe za energijo in pozitivnim nabojem, ki iz leta v leto kot neusahljiv vir spodbuja k premagovanju še tako velikih izzivov. Za zgodbe, ki polnijo strani našega časopisa in prežemajo tudi debate na podjetniških krožkih v srednjih šolah ter so predmet študijske obravnave na fakultetah. Za dobre prakse, ki bi morale biti kot najbolj zanesljiv kažipot odločevalcem pred sprejemanjem nove zakonodaje, ki naj bo v podporo razvoju zdravega
gospodarstva. 

 

In tega se zavedamo tudi na Dnevniku. Zato smo v zborniku Gazela 2014, ki ga prebirate, tokrat spet zajeli vsebine, ki ne kažejo le rezultatov odličnega dela odgovornih in izjemno pogumnih podjetnikov, ki vodijo gazele, pač pa kažejo tudi možne poti do tja. Velik poudarek dajemo tudi inovativnosti na vseh ravneh – na ravni posameznika, podjetja, družbe. Izpostavljamo nekatere deležnike podjetniškega podpornega okolja, hkrati pa želimo tudi razbiti prepričanje, da gazelam ob večji medijski izpostavljenosti, ki jim jo prinese izbor, privede na vrata tudi vrsto inšpektorjev. Po podatkih FURS, ki je naredil lastno analizo, zadnja leta temu zagotovo ni tako.

 

„Zlata gazela je spodbudila naše lastnike, da bo v letu 2015 vložil več milijonov evrov.“ „Gazela nam je ne le dvignila ugled pri partnerjih, pač pa pripomore k večjemu zaupanju in marsikdaj se posel zaradi tega hitreje sklene.“ „Gazela nam pomaga odpirati vrata.“ Tako pravijo naše gazele. In sama verjamem, da bomo prihodnja leta priča še več takim izjavam, ki dokazujejo, da projekt Gazela spoduja rast. In verjamem, da  bodo naši novinarji imeli še bolj polne roke s spremljanjem poslovnih presežkov slovenskih gazel na globalnem trgu. 


Čestitke vsem gazelam! Na Dnevniku pa torej je, da spodbujamo še naprej.