Od mentorstva do poslovnega sodelovanja

»Fantje še vedno potrebujejo pomoč, poleg tega se nam obeta še nekaj skupnih projektov. Tehnologijo chipola bi radi nadgradili, da bi jo lahko uporabljali v merilni tehniki. Tu bi lahko uporabili njihovo znanje in izkušnje ter našo prodajno mrežo. V Chipolu imajo tudi našega robota, pri čemer jim pomagamo z mehanskimi komponentami. Pravijo, da so tudi zaradi tega dobili pomembno stranko v Ameriki. Tako gre sodelovanje dejansko z roko v roki,« je dejal dr. Jure Knez, strokovni direktor DEWESofta, in dodal, da razmišljajo tudi, da bi s Chipolom združili še nabavo in tako postali boljši partner dobaviteljem. »Prepričan sem, da se bo to sodelovanje tudi v prihodnosti poslovno obrestovalo, zato ta čas jemljem kot investicijo,« je  pojasnil. DEWESoft v zameno za pomoč ni zahteval njihovega poslovnega deleža, se pa zdaj pogovarjajo o investiciji, da bi Chipolo lahko delal še bolje.


Njihov primer dobre prakse je postal zanimiv tudi drugim podjetnikom. »Nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, ker je zadeva tudi za nas nova, ampak izmenjevanje idej in nekaj izkušenj nas bo počasi pripeljalo do pravega modela, kako se lahko mladim podjetjem pravilno pomaga. Mi smo videli, da lahko pomagamo tistim, ki so nam po dejavnosti blizu, in prepričan sem, da so enako pripravljena pomagati tudi druga podjetja,« je dejal dr. Knez.

Za nagrado na podjetniški vikend v Anglijo

Čeprav vsem ne morejo pomagati,  kljub vsemu pri podjetniški poti spodbujajo vse mlade, ki si to želijo. Letos so sodelovali tudi pri izboru za mladega  podjetnika leta, ki ga razglasi Zavod mladi podjetnik. Zmagovalki izbora, Jani Fleišer iz zasebnega vrtca Dobra teta, so omogočili nekajdnevno podjetniško izobraževanje v Londonu in Oxfordu, na poti pa jih je spremljal dr. Knez.


V Londonu je ekipa, ki sta jo spremljala Egon Ravbar in Borut Borštnik z Zavoda mladi podjetnik, med drugim obiskala pospeševalnik Wayra španskega operaterja Telefónica, kjer jih je sprejela slovenska ekipa Sqwiz, v Oxfordu pa so se sestali tudi z Barryjem Townerjem, sodelavcem Dewesofta z dolgoletnimi podjetniškimi izkušnjami, ki jih je med drugim izzval k razmisleku o nadaljnji, predvsem čim bolj dinamični in hkrati trajnostni rasti njihovih podjetij ter jih navdušil s slikovitim prikazovanjem rešitev, ki se jih je na svoji podjetniški poti ob največjih težavah oprijel sam.
Na drugačen način so se sodelovanja z zagonskimi podjetji lotili v podjetju Instrumentation Technologies, zlati gazeli 2008. Ekipo Red Pitaya so ustanovili znotraj podjetja in izdelali prototip naprave, s pomočjo katere lahko iphone, tablico ali osebni računalnik spremenimo v merilni instrument. Rok Uršič, direktor Instrumentation Technologies, je pojasnil, da  je leta 2012 v podjetju sprožil iniciativo 913, ki jo je predstavil vsem zaposlenim. »Naš motiv je bil, da si do septembra 2013, od tod tudi ime Projekt 913, odgovorimo na vprašanje, ali je Instrumentation Technologies sposoben ponoviti ali prispevati k tehnološkemu preboju, kot ga je izvedel pred desetimi leti, ko je dal na trg  izdelek libera, s katerim je danes v svoji tržni niši vodilno v svetu,« je prve korake produkta pojasnil Uršič.


Ekipa Red Pitaya je tudi zbirala zagonska sredstva na Kickstarterju in požela izjemen uspeh. Za množično financiranje so se odločili, ker je zaradi stanja na finančnih trgih po njihovem mnenju praktično nemogoče pridobiti bančna sredstva, poleg tega so tako preverili tudi trg. Odvisno podjetje je medtem že postalo samostojno. »Inkubacija je bila zanimiva in dobra izkušnja. Ker sta dinamiki trgov Red Pitayje in Instrumentation Technologies povsem različni, je smiselno, da je Red Pitaya postala samostojno podjetje, čeprav še vedno sodelujemo in iščemo sinergije za rast Red Pitaye, na drugi strani pa se od njih učimo tudi v Instrumentation Techonologies,« je povedal Uršič.