Kdaj se vam je utrnila ideja o preoblikovanju kipcev?

Ko sem razmišljala o projektu Gazela, v katerega sem vpletena že vrsto let, sem premlevala  vprašanja, ki mi jih postavljajo znanci, prijatelji. Kdo bo letos gazela? Kdo bo dobil gazelo? Odgovor na moje vprašanje, kako letos  vizualizirati projekt, se  je ponujal sam po sebi in je bil zelo preprost. Gazela je tista, ki jo dobi zmagovalec na odru v roke. Gazelo bo dvignil pred množico najboljših.
Realizacija je enostavna, ko veš, kaj želiš. Izhajala sem iz prepoznavnega grafičnega znaka gazel, ki ga je oblikoval Bojan Dobravc leta 2001, ga nekoliko preoblikovala in mu poskušala vdihniti energijo skoka. Original je nastal iz lesa.  Življenje v bronu pa mu je vdihnilo družinsko podjetje Livartis. Kipci so trije, zlat, srebrn in bronast.

Je bilo zaradi nekaterih linij kaj več težav z livarjem?

Morda  je bilo pri meni nekaj strahu  le zaradi zahtevnosti srebrenja in poliranja zlatega kipca. Zaupala sem livarju Borutu Kamšku, ki pa že uči hčer Tjašo in sina Jurija zapletenih postopkov, in lahko rečem, kolikor sem bila zraven, tudi težkega livarskega dela.

Prejemniki kipce postavijo na taka mesta, da so na ogled poslovnim partnerjem in sodelavcem. Kako vi gledate na to?

Vesela sem, da lahko sodelujem pri projektu, saj so mi prav gazele pokazale, da se energija in vložen trud vrneta. Tako se tudi meni vrača kot zadovoljstvo, da bo kipec, ki sem ga oblikovala, na ogled in ne nazadnje v ponos.

Priznanje zlata gazela ima vse več ugleda. Ste ponosni na letošnje gazele?

Ponosna sem, da sem del dobre zgodbe, kar vsako leto dokazujejo številni podjetniki. Prav neverjetno je, da lahko več kot dva meseca v letu, kolikor traja projekt, prebiramo tudi o pozitivnih zgodbah v slovenskem gospodarstvu. Gazele so le dokaz, da se tudi v kriznih časih da, če je le dovolj energije in volje.