Leta 2013 so gospodarske razmere ostale težavne za MSP v večini držav članic EU. Gospodarsko okrevanje je bilo opazno, vendar neenako in neizrazito, ugotavlja analiza Akta za mala podjetja. Število MSP in njihova vrednost sta bila na višji ravni kot v predkriznem obdobju leta 2008, vendar je bila zaposlenost v primerjavi z istim obdobjem nižja za 2,16 odstotka oziroma za 1,9 milijona oseb.

Kriza je najbolj prizadela MSP s področja gradbeništva in proizvodnje, ki sta upadla za 22 odstotkov oziroma 2,9 odstotka, medtem ko so storitveni, informacijsko-komunikacijski in nepremičninski sektor presegli vrednosti iz predkriznega obdobja, in sicer za 7, 9  oziroma 15 odstotkov. V Nemčiji, Avstriji, na Švedskem, v Belgiji, na Malti, v Luksemburgu, Združenem kraljestvu in Franciji so MSP po zaposlenosti in dodani vrednosti v celoti okrevala in celo presegla vrednosti iz leta 2008, medtem ko je bila dodana vrednost, ki so jo ustvarila MSP v Grčiji, Španiji, na Portugalskem, Hrvaškem, Cipru, Irskem, v Romuniji, Sloveniji, na Madžarskem in v Latviji leta 2013, vsaj za 10 odstotkov nižja kot leta 2008.

Slovenija izvaja Akt za mala podjetja v skladu s povprečjem EU in uravnoteženo po vseh glavnih področjih, ugotavljajo v Bruslju. V obravnavanem obdobju je bilo zaznati občutno poslabšanje dostopa do financ, obeti za obdobje 2013–2015 pa kažejo, da naj bi se število MSP zmanjšalo za 3,4 odstotka in zaposlenost za 3,9 odstotka. Dodana vrednost v Sloveniji naj bi se povečala za 1,2 odstotka.