Gazelja rast prodaje je spremljala tudi rast zaposlitvenih priložnosti: gazele so v tem obdobju ustvarile kar 1150 novih delovnih mest, kar pomeni 49-odstotno rast (lanske gazele: 962 novih delovnih mest), regija je v istem času delovna mesta zapirala: zaposlitev je izgubilo kar 5840 zaposlenih, kar predstavlja 15-odstotni padec.

Gazele se ponašajo tudi z dvigom dodane vrednosti, ki je v petih letih narasla za 79 odstotkov, v regiji kot celoti pa je v tem času padla za sedem odstotkov, Povprečna dodana vrednost med 100 regijskimi gazelami v letu 2013 je znašala 37.567 evrov na zaposlenega, kar je nekoliko pod povprečjem gospodarskih družb v Sloveniji (39.049 evrov na zaposlenega).

Po velikosti je med sto dolenjsko-posavskimi gazelami dobri dve tretjini (68 odstotkov) mikropodjetij, četrtina (25 odstotkov) je majhnih podjetij, med preostalimi pa je pet srednje velikih in dve veliki družbi. V letu 2013 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 35 sodelavcev (lanske gazele 24).

Delež kapitala  v strukturi financiranja gazel dolenjsko-posavske regije znaša približno tretjino oziroma 34 odstotkov,  kar je primerljivo z lanskimi gazelami (31,5 odstotka). Je pa to precej pod povprečjem gospodarstva regije, ki se financira izredno konservativno in v letu 2013 v strukturi kapitala beleži kar 59 odstotkov lastniškega kapitala. Podjetniške gazele dolenjsko-posavske regije imajo kljub temu v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 76 (lanske gazele 73), medtem ko regijski indeks znaša le 50.