Direktorice Domel Holdinga Jožice Rejec na podelitev gazel gorenjske regije ni bilo, ker je na Poljskem pridobivala enega najpomembnejših poslov za njihovo prihodnost. Usmerjenost v motorje za belo tehniko, ki so primerni tudi za prezračevalne naprave.


Za kašen posel gre, za kašen motor?

Takega motorja še nisem videl! Prav futurističen je, najboljše, kar znamo narediti. Če nam uspe, bomo redno proizvodnjo odprli prihodnjo jesen. To pomeni odpiranje delovnih mest, višje prihodke in več denarja za razvoj.


Domel je zadnjih nekaj let res zgodba o uspehu, a leta 2007 so vas prizadele poplave, sledila je kriza, krčenje trga...
Imeli smo veliko težav. Poslovali smo z izgubo, ki smo jo zaradi reorganizacije in drugih ukrepov znali spremeniti v dobiček. Recept je timsko delo, agresivna prodaja in agresiven razvoj. Tudi socialni dialog. Leta 2009 smo se morali vprašati, ali odpuščanje ali nižanje plač. Te smo znižali za deset odstotkov. Ob petkih nismo delali, ker nismo imeli naročil, vendar smo se začeli sami pri sebi odločati, da bomo krizo zmogli, da jo bomo premagali.


Lažje ali težje zaradi vašega razpršenega notranjega lastništva?

Lastništvo je na vsak način pripomoglo, da smo lažje vzpostavili dialog z vsakim od zaposlenih. Zelo pomembno je bilo, da smo vsi sodelovali v tej krizni situaciji. Kriza ima neko značilnost, in sicer da traja le omejeno obdobje. Kdor se zna pripraviti  in počakati na čas, ko bo kriza mimo, ima tudi optimistična pričakovanja, ta pa rodijo sadove. Pri nas so. V letu 2010 smo uspešno začeli poslovati, leta 2011 pa imeli že zelo dober rezultat. Leta 2012 se je kriza spet poglobila, a nas ni več spravila iz tira. Namesto enega proizvoda smo imeli že paleto produktov. Ker smo vlagali v razvoj in v zaposlene.


Zakaj pa država ne more na ta način prebroditi krize?

V Železnikih vemo, kaj pomeni revščina. V 16. in 17. stoletju so bili Železniki zelo močni. Ko je leta 1902 ugasnil plavž, sta dve tretjini prebivalstva nenadoma ostali brez dela. In 50 let v Železnikih ni bilo zaposlitve.


Torej želite povedati, kako velika vrednota je zaposlitev.

V državi se je začel preobrat. Tajkunske zgodbe niso bile pisane ljudem, pač pa peščici posameznikom. Seveda jih Slovenci nismo mogli prepoznati kot dobre, uspešne. Zdaj, ko smo to razčistili, ko je zaupanje postalo vrednota, bo vedno več uspešnih podjetij. V bližnji prihodnosti pa bo Slovenija začela cveteti. Ostala so izvozna podjetja, ki se morajo dokazati na svetovnih trgih, in tam so slovenska podjetja uspešna.


Je pretirana usmerjenost v izvoz lahko tudi tveganje?

Usmerjenost v izvoz pomeni, da tekmuješ v svetovni ligi. Če tam tekmuješ, moraš imeti zadosti virov, ki te lahko na svetovnem trgu obdržijo. Ti viri so pa v znanju. Pri nas  je izjemno veliko bogatega znanja in to znanje se zastonj daje v druge države, ker se naši mladi zaposlujejo v tujini, ker ne najdejo dela pri nas. Znanje nam na ta način uhaja. Mi v Železnikih pa smo to znanje pritegnili s štipendiranjem z možnostjo zaposlitve za določen čas v Domelu.


Kako naj pa država obdrži znanje doma?

Izvozna podjetja, tudi če nastajajo s tujim kapitalom, bodo to znanje posrkala in ustvarila delovna mesta.


Kaj pa, če se zalomi, če izvoz usahne?

Zalomi se lahko le v primeru neznanja. Če sledimo svetovnim trendom, kot jim moramo, in če bomo vlagali ves čas v nova znanja, v nove proizvode, se ne more zalomiti. Slovenci smo sposobni biti tekmovalni v svetovnem merilu. Ne samo v gospodarstvu, tudi v športu, kulturi, povsod se lahko dokažemo in smo se v preteklosti tudi dokazali.


Kdaj boste šli v politiko?

Verjetno ne bom šel.


Zakaj ne? Mlad upokojeni menedžer z ogromno znanja in izkušenj, ki zna jasno oblikovati in izražati svoja stališča. Pa saj to potrebujemo, kajne? So bile že ponudbe?

Na lokalni ravni se znamo v Železnikih...


...spreti?

Ja, pa tudi skupaj stopiti, ko je treba.


Govorim o državnem, ne lokalnem nivoju.
Ja, bilo je kar nekaj ponudb. A to ni tako zanimiva zadeva. Za reševanje gospodarstva mora poskrbeti gospodarstvo, ne politika. Gospodarstvo je sposobno rešiti državo. Politika mora streči in odpirati vrata.


Govorite o gospodarski diplomaciji?

Drugje pomembni državniki skrbijo za utiranje poti na tuje trge. No, saj pri nas se je že končno začelo delati nekoliko bolje na tem področju. Ker samo povezovanje v Sloveniji in odpiranje gospodarstva  navzven bo rešilo slovensko gospodarstvo, rast BDP in  omogočilo tudi trošenje znotraj Slovenije. Ko bomo več delali, bomo odpirali bolj kakovostna delovna mesta, zvišala se bo dodana vrednost, kar bo omogočilo rešitve vseh drugih problemov. Edino gospodarstvo ima v rokah denarnico.


Kakšno pa je vaše mnenje o tujem kapitalu, tujem lastništvu podjetij?

Dober ali slab lastnik je pomembnejše vprašanje. Dober  je tisti, ki skrbi za svojo lastnino in za rast svojega premoženja. Ob tem pa upošteva pravice in dolžnosti tistih, ki z njegovim kapitalom delajo.


Kaj pa, če bi izbirali med tujim in domačim poslovodstvom?

Imamo primere, kjer tujci pokažejo pot tam, kjer mi ne znamo. In imamo primere, kjer mi pokažemo tujcu vzorno poslovanje. Revoz, Danfoss, Henkel, Knauf Insulation. Precej podjetij je v Sloveniji, ki imajo tujca za lastnika, a domače vodstvo. Od vodstva so odvisni rezultati.


Ste zagovornik socialne kapice?

Gre za politično vprašanje. Pri nas imamo doktorje znanosti, magistre, ljudi na vodilnih mestih, ki dajejo ogromno energije v naše proizvode. Ko jih želimo primerno nagraditi, jim ves dodatek odžre država.  Ta naš  plačni sistem  ni pravičen. Radi bi bolje nagradili mlade, perspektivne kadre, ki so motor uspeha.