Všeč so mi ekonomske napovedi in analize. Nekaj sem jih prebral in v povzetku so vse zgledale približno tako, da če bo projekt prinašal plus, potem je dobičkonosen, in če bo prinašal minus, potem je nedobičkonosen. Globoko. Če bi že sam kdaj moral uporabljati kakšne generalne prognoze, potem bi se odločil za tiste iz kavne usedline. Verjetnost točnosti je približno enaka, o ceni ene skodelice kave pa ne gre izgubljati besed. Pa še nacionalni interes bi lahko vključili….mislim na Cankarja in njegovo mater.

Vklopim šahovsko logiko. Kot Garmin….Počakajte trenutek, preračunavam. Šahu sem hvaležen, ker me je naredil takšnega, kot sem. Naučil me je spoštovanja nasprotnika, ne glede na to, kdo to je, ker brez spoštovanja nikoli ne boš pravilno dojel pozicije in problema. Naučil me je potrpežljivosti, ker s prvo potezo ne moreš zmagati. Zmago moraš graditi. Odvadil me je blefa. V šahu ni blefa, če boš blefiral, boš izgubil. In zmagovati v šahu je enostavno. Le eno potezo več moraš predvideti kot nasprotnik…..

Ob 8. uri imam vse zračunano. Pripravljen sem na nadaljevanje partije z mojim Rusom.

Še prej pa tekoči projekti, od teh živimo in taki so nam bistveno bolj pomembni. Ker na njih računamo z zanesljivostjo. Projekt z Rusom pa bo ali ne bo….

Nakup letalskih vozovnic. To delam vedno sam. Ker je tako najlažje. Redko letim zgolj v en kraj in nazaj. Običajno vežem pot in tokrat je to Finska, Belorusija, Azerbajdžan in preko Kazakhstana in Turčije nazaj v Ljubljano. Zgleda komplicirano…. pa ni. Danes je letenje poezija proti tistemu, kar smo imeli na voljo v 90-ih letih.

Z mojim Rusom se dobiva šele popoldne. Kosilo v posebni sobi v gostilni na periferiji Ljubljane. Čas mu ne igra nobene vloge. Jaz niti nimam nobene izbire. Preklicati moram dva sestanka, tudi podelitev gazel osrednje Slovenije bo minila brez mene, in na triatlonski trening me danes tudi ne bo.

Kako sva končala? Ne bo celotnega naročila, je pa za začetek veliko naročilo. Ko ga bomo izvedli, se spet srečamo. Moji poprej planirani poti moram dodati še Moskvo. Tam drugi teden podpišemo pogodbo. Občutek imam, da sva kljub vsemu oba zadovoljna. Jaz bi lahko vzel več, ampak potem bi posel zanesljivo začel voditi mene in ne jaz posla. To pa je nevarna dvosmerna cesta. Ne. Tako je bolje.

Podelitev gazel se je verjetno že zdavnaj končala. Dvomim, da me je kdo pogrešal. Letos. Mogoče pa bomo drugo leto morali biti na tem dogodku ...