Podjetje MI Elektronika je med 118 slovenskimi podjetji, ki so dejavna na področju proizvodnje elektronskih komponent, na 15. mestu po prihodkih, na 11. po dobičku in na 17. po dodani vrednosti. Prihodki podjetja vse od leta 2009, ko so ustvarili slabi 800.000 evrov prihodkov, strmo naraščajo in leto 2013 je podjetje s tedaj 23 zaposlenimi zaključilo s 3,17 milijona evrov prihodkov.
Utemeljitev Metodološke komisije
„Zgodba MI elektronika je zgodba o preprostem in korektnem poslovnem napredovanju, ki daje gazelje rezultate. Podjetje se odlikuje po svoji sposobnosti prilagajanja poslovnega modela, ki jim ga je uspelo večkrat preobraziti. Najprej v začetku devetdesetih, ob izgubi jugoslovanskega trga - z delnim odkupom programa od IMP Avtomatike in prevzemom vloge kooperanta; v sredini devetdesetih z odkupom celotnega programa in pravic od Danfossa, novega lastnika IMP Avtomatike, ter ponovno leta 2004 z osredotočenjem na trženje, prodajo in rast – spremembo v podjetje je takrat vnesla zaposlitev takratnega dobavitelja, Matjaža Koloviča.
Podjetje – v začetkih dobesedno garažno, je prodajo v zadnjih petih letih povečalo 2,8-krat, z 1,1 milijona evrov v letu 2008 na 3,1 milijone evrov v 2013, in slovenskemu gospodarstvu prispevalo 10 novih delovnih mest. Pri delu s sodelavci so strogi in obenem rezultate delijo z zaposlenimi, tudi s 13., 14 .in 15 plačo. Zelo zanimiv pristop, ki ga gojijo je, da pomagajo mladim tehnološkim a globalno usmerjenim podjetjem, saj so za njih sposobni izdelati tudi zelo majhne serije. »Mladim pridemo nasproti« pravijo in »imamo posluh za njihove potrebe in težave,« povejo.
Podjetje izkazuje nizko stopnjo zadolženosti in ima v zadnjih letih konstantno bonitetno oceno A1, dodana vrednost v letu 2013 dosega 39.556 evrov na zaposlenega. Zavidljiva je donosnost kapitala, ki v letu 2013 znaša kar 46,9 %.
Poslovni barometer jim kaže rast in razvoj tudi v prihodnosti: trenutno so sredi investicije v nove proizvodne prostore. Poslujejo na mednarodnih trgih držav EU, Švice ter Bosne in Hercegovine, po principih konkurenčnih cen, visoke kvalitete in izpolnjevanja dobavnih rokov.“
Ustvarile 6600 novih delovnih mest
Gazele osrednjeslovenske regije, ki so tradicionalno med najbolj dinamično rastočimi, so letos rasle nekoliko bolj zadržano, a vseeno poskočno in navzgor – kar še zdaleč ne velja za regijsko gospodarstvo kot celoto. V petih letih – od 2008 do 2013 – je 100 najhitreje rastočih podjetij regije prihodke iz prodaje povečalo za 158 odstotkov (lanske gazele 311 odstotkov), medtem ko je osrednjeslovenska regija kot celota v istem obdobju doživela 7-odstotni padec prodaje.
So pa letošnje gazele močno prehitele lanske po novoustvarjenih delovnih mestih: število zaposlitev v petih letih so povečale za kar 6600 delovnih mest, lanske gazele 3426, kar pomeni več kot podvojitev. Gazele so v tem smislu balzam in nosilec optimizma: regija je v istem času izgubila skoraj 20.000 delovnih mest.
Ob rasti prodaje in števila sodelavcev gazele povečujejo tudi dodano vrednost: od leta 2008 do 2013 so jo dvignile s 191 na 463 milijonov evrov, kar pomeni 143-odstotno povečanje. V tem času se je dodana vrednost regijskega gospodarstva znižala za pet odstotkov. Povprečna dodana vrednost gazele na lestvici znaša 52.731 evrov na zaposlenega, kar je precej nad slovenskim povprečjem (39.049 evrov na zaposlenega).
Sicer pa je s seznama 100 najhitreje rastočih podjetij regije razbrati, da ima največ teh podjetij sedež v občini Ljubljana, in sicer kar 63, sledijo Domžale, Medvode, Logatec, Grosuplje in Vodice.
Naslednji četrtek na Gorenjskem
V četrtek, 2. oktobra, bo peti regijski izbor od šestih potekal v Škofji Loki, kjer ima sicer sedež tudi Knauf Insulation, lanska gazela Gorenjske in zlata gazela 2013. Nominirana podjetja so Domel Holding, Lotrič Meroslovje in Loške mesnine.