Ko ste na odru slišali ime Plastika Skaza, ste dvignili roke v zrak. Ste pričakovali naziv regijske gazele?

Moram priznati, da ko sem ekipi rekla, da gremo po gazelo, so dejali, da v to ne moremo biti tako prepričani, ker imamo dobre tekmece. Ampak, če staviš na to in veš, da imaš za sabo odlično ekipo, imaš vizijo podjetja za vsaj dve leti naprej, veš, da si zaslužiš to zmago. To je samo dokaz, da resnično delaš pravilno.

 

Ali s takšno zavestjo in energijo hodite tudi na sestanke s potencialnimi kupci?

Vedno pravim, da se moraš za vsak sestanek posebej ciljno pripraviti, biti usmerjen in dobiti odgovor, kaj lahko še izboljšaš, da si naslednjič še boljši. Tako s sestanka lahko pridem kot danes s to plaketo za savinjsko-zasavsko gazelo.


Kaj se vam je odvijalo v glavi leta 2008, ko ste izgubili ključnega partnerja?

Zaposlenih smo imeli že več kot 100 ljudi, zato smo morali razmišljati o njih. To so tvoji »otroci«, njim moraš zagotoviti prihodnost, prav tako tudi sebi in svoji družini. V takšnih primerih razmišljaš predvsem o tem, kaj lahko narediš drugače, da do tega ne bo več prišlo. Na napakah se učimo in tako je prav. Če ne poznamo napak, ne vemo, kako iti naprej. Mi smo se odločili, da bomo pokazali, kar znamo. Morda ne bi prišli do naših blagovnih znamk Cuisine in Organko, če ne bi imeli ene od teh izkušenj, za katero še danes pravim, da je dobra in nam je dala nov elan in znanje za naprej.


Kakšne so bile napake, kaj ste se naučili iz te izkušnje?

Naučili smo se predvsem tega, da ne smeš biti vezan ali fokusiran le na enega ali dva kupca, da moraš kolaček razdeliti kot torto na čim več delov, da so lahko vsi srečni, tako kupec kot partner. Postaviš se v partnerski odnos in si lahko uspešen, ker veš, da imaš moč in znanje in da nisi v podrejenem položaju.


Potrošniki imamo velikokrat občutek, da nas obkroža le še plastika. Kako biti konkurenčen v tem poslu?

Vedno se je samo dizajn, dizajn, dizajn… Običajno smo ženske tiste, ki izbiramo, in vedno najprej pogledamo na dizajn, nato pa šele ceno in druge stvari. Zagotovo zato delamo raziskave, kakšni so trendi, kaj je moderno, kaj ljudje kupujejo, in iz tega naredimo najboljši možen dizajn, ki bo primeren za tržišče. Običajno na leto naredimo 12 novih izdelkov, pri katerih upoštevamo globalne trende, zato moramo stalno hoditi po svetu. Obiskati je treba svetovne sejme in dizajnerje, da vidiš, kaj počnejo in kaj bo moderno v prihodnosti.



V katerem segmentu produktov vam gre najbolje?

Naši segmenti so razdeljeni na elektro, pohištveno in avtomobilsko industrijo. Delamo za velike multinacionalke, smo njihov razvojni dobavitelj. Izvažamo po Evropi, ZDA, Japonski, Kitajski in tudi v Rusijo. Prav tako pa smo se z našimi blagovnimi znamkami že pridružili trgom v Evropi, ampak absolutno tudi s temi izdelki ciljamo na vse trge. Čez nekaj let tako računamo na Skaza Group.


Glede na to, da večino poslov opravite v tujini, kako partnerji sprejemajo ime Plastika Skaza?

Kar zadeva blagovni znamki, se na trgu pojavljamo z imeni Cousine in Organko, pri našem glavnem poslu pa kot Skaza. Tako nas tudi poznajo. Plastika je morda še neki sinonim preteklosti, tradicije, vendar vemo, da moramo narediti korak naprej in se pokazati kot Skaza Group, s čimer bomo pokazali, da znamo delati tako z blagovnimi znamkami kot tudi v specializirani branži.


Vaša sodelavka Ana Laura Rednak je na odru omenila novi velik posel, lahko že poveste kaj konkretnega?

Ekipa sodelavcev je ravno prišla iz Londona, kjer so dobili potrditev posla, vendar pa morajo še dobro razmisliti, kako se lotiti dela, zato o podrobnostih za zdaj še ne moremo govoriti.


Sicer imate zelo mlado ekipo. Je zaposlovanje mladih načrtno?

V povprečju so zaposleni stari 32 let, ampak imajo vsi vrsto izkušenj in znanja. Eni rastejo s podjetjem, zaposlujemo pa tudi strokovnjake z znanjem, ki ga mi nimamo, da se tako dopolnimo.


Ali to pomeni, da nimate težav z iskanjem kadra?

Ne. V Sloveniji imamo sicer zelo dober kader, ki je ambiciozen in strokoven. Me je pa strah, da nam bodo ti kadri ušli v tujino, če v državi ne bomo česa spremenili. Mi se z mladimi ukvarjamo tako, da z njimi naredimo karierne načrte in jih nato spremljamo. Tako jim že v študentskih letih pokažemo, da se je treba za kariero boriti. Pri strokovnjakih pa je tako, da sami pridejo do nas, ker iščejo podjetje, s katerim lahko rastejo in pokažejo, na katerih vseh področjih so dobri.