Po obilnem kosilu se odločim, da bom šel s prijateljem veslat na Dravo, saj je dan fantastičen za takšne užitke. Kaj veš, morda je celo zadnji letos. Ko sva na čolnu in uživava v prečudoviti naravi, se pogovarjava tudi o tem, kako naj se loti prodaje in razvoja inovacije, ki jo pripravlja, poskušam mu svetovati in pomagati koliko le znam in zmorem. Ko počasi končujeva najino pot po Dravi, se odločiva, da greva na kosilo še v prvo romsko restavracijo v Evropi, ki jo odprlo društvo EPEKA, kjer sem tudi sam aktiven član, in romsko društvo Romano Pralipe.

Pri projektu romske restavracije pomagam tudi sam, jim delim nasvete glede zaposlenih, čeprav je včasih zaradi velikih kulturnih razlik to težko, se še vedno trudimo in trudijo se tudi oni, da bi začeli delovati v družbi, ter da bi njihov projekt uspel. Uspeh jim želim tudi sam, saj je zgodba dobro zastavljena, prav tako pa je tudi vse kar ponujajo zelo okusno in vsakemu, ki bo kdaj v Mariboru svetujem, da se ustavi v Romani Kafenavi in se prepriča še na lastne oči.

Dan se končuje in prav tako tudi moje pisanje Podjetniškega dnevnika, bila je super izkušnja in hvala ekipi Dnevnika, da me je povabila in mi dala možnost soustvarjanja.

Za konec pa še ena misel: Podjetništvo je vse okoli nas. Pograbimo vsako priložnost z odprtimi rokami. Nikoli se ne ve, mogoče pa je ravno ta priložnost nekaj, kar bo spremenilo življenje mnogih in dalo možnost zaposlitve dva tisoč ljudem (to je moja želja). Vendar ne pozabite, da je v idejo treba verjeti z glavo in srcem, sicer možnosti za uspeh nimate.